Chapter

  1 I    |        premestil oguljeni naslanjač od okna k peči. ~V rokah je
  2 I    |    umazanega. Prečital ga je vselej od konca do kraja, novice po
  3 I    |          preveč izbirčen, gre lačen od sklede." ~Baruša je skomizgnila
  4 I    |       poteze njenega lepega obraza, od katerega je odsevala odločnost,
  5 I    |        gorečo željo: ven odtod, ven od tesne kletke svojih staršev --
  6 I    |             Baruša ni odmaknila oči od njenega lica, od njenih
  7 I    |      odmaknila oči od njenega lica, od njenih valovitih, razpuščenih
  8 I    |         uradnik in imam pokoj nino. Od spodaj se pride na kvišku!" ~"
  9 I    |         dehtela iz njenih poljubov, od njenih belih rok. ~"Oprostita,
 10 I    |          veletržec z lesom. Pol ure od postaje je vas, samo pol
 11 I    |         priščipnil redno vsak mesec od pokojnine in ga skrbno varoval
 12 I    |        kanape, dokler ni kar trudna od tega tekanja po sobi dovršila
 13 II   |       samega sebe in se samemu sebi od veselja odkril. ~"Le nobel,
 14 II   |            Meni se je pa zadremalo, od samega čakanja, prav zares!" ~
 15 II   |           prsti navihane brke in se od srca za smejala. ~"Kajne,
 16 II   |     tlesknila z jezikom in pokazala od dobrega vina razpaljena
 17 III  |            v rodbino ter odseka kri od krvi, srce od srca, takrat
 18 III  |            odseka kri od krvi, srce od srca, takrat zaboli, da
 19 III  |         smehu toliko laži, da jo je od sramu oblila rdečica. Mati
 20 III  |          stiskala njeno in drgetala od bolesti. ~"Bog s teboj,
 21 III  |             Zbogom," se je oglasilo od zgoraj z zamolklim glasom. ~
 22 III  |          ropotu silil vzklik: Nikar od tod! ~- Nazaj! Ustavi se!
 23 III  |             preždela v kotu, trudna od slovesa in od grenkih čustev,
 24 III  |          kotu, trudna od slovesa in od grenkih čustev, ki so pretresla
 25 III  |          silnejšo močjo, z razdaljo od doma je pokala vez, ki jo
 26 III  |           je samo nekoliko okrenila od voza proti njemu in mu z
 27 III  |            samih rož. ~"Tako? Torej od tam, gospod doktor!" ~Alena
 28 III  |     brezobzirne trmoglavosti. ~"Da, od tam, gospica! Sedaj se vračam
 29 IV   |             bo, da nimam pošte tako od rok. Poštarica je nervozna
 30 IV   |              noge so mu začele same od sebe zvoniti, oko se je
 31 IV   |     Potrkala je močneje. ~"To je že od sile! To ropotanje!" Tako
 32 IV   |          Kaj je?" ~Alena je stopila od kljuke do linice. ~"Ne zamerite,
 33 IV   |            njeno zasebno stanovanje od urada. ~"Prosim, sedite!
 34 IV   |           jo je mahedravo zagrinjal od vratu do gležnjev. Spredaj
 35 IV   |           ker je le preveč odtrgano od sveta." ~"Tako? Odtrgano
 36 IV   |            sveta." ~"Tako? Odtrgano od sveta -? Saj to je naš poklic?
 37 IV   |    Učiteljica na kmetih je odtrgana od vsega, kar se imenuje svet.
 38 IV   |           Alena, kaj neki ima Minka od tega? Prosjači, sama daje
 39 IV   |           tega? Prosjači, sama daje od te revščine, kar ima, urezuje,
 40 IV   |             pomagam, da ne zblaznim od dolgega časa." ~Mara je
 41 V    |          steni. Pajčevine so visele od nje. ~Tudi Alena se je ozrla
 42 V    |          Alena sama v sobi, bi bila od strahu zakričala, prepričana,
 43 V    |           se je primaknila h gospe, od katere je šepetaje zvedela,
 44 V    |           ti..." ~Smrekar je zardel od jeze in divje buljil v mešetarja.
 45 V    |          Alena, vi zvedite to stvar od Minke. Morate! Če je res,
 46 V    |              Čutila je, kako drgeta od razburjenja. ~"Saj ni tako!
 47 VI   |             pusto in megleno jutro. Od drevja so polzele kaplje,
 48 VI   |        presodil, ko mu je roka sama od sebe izpustila svinčnik;
 49 VI   |             se je vsa stresla kakor od studa. Soba je odmevala
 50 VI   |             studa. Soba je odmevala od trdih Smrekarjevih korakov,
 51 VI   |       pretegnila Viktorjevega konja od mize v kot, da je z ropotom
 52 VI   |           te besede, ki so odmevale od stene. Videla je, kako so
 53 VI   |                potem pa pokolcevaje od joka vprašal: ~"Zakaj si
 54 VI   |         misli in roke so se mu same od sebe gibale, kakor bi segal
 55 VI   |          pogledat, ali je kaj pisma od staršev. ~Ko pa je izgovorila,
 56 VI   |         seveda, mladina." ~Alena je od daleč spoznala očetovo pisavo. ~"
 57 VI   |           To za Maro -- z Dunaja -- od Bresta -- seveda -- sama
 58 VI   |           ko je prijela za kljuko. ~Od pošte se je namenila naravnost
 59 VI   |         Smrekar, vračajoč se počasi od žage, z očmi uprtimi proti
 60 VII  |          kje je, pa ji je žena sama od sebe razlagala, da se je
 61 VIII |             klobuk se mu je kar sam od sebe obesil na oči, rameni
 62 VIII |          dvignil, da je bilo videti od zadaj, ker mu je glava zlezla
 63 VIII |           Ampak tukaj nam gre! Samo od sebe! Pravzaprav meni nič
 64 VIII |          nato odmotal zamazani trak od listnice in poiskal pismo.
 65 VIII |          več, iz levega očesa mu je od napora prilezla kaplja,
 66 VIII |       pismom tja in bi ga bil vrgel od sebe. ~"Plačaš mi ta pekel,
 67 IX   |             goli zid sosednje hiše, od katere se je odbijal vsako
 68 IX   |            Zato se je naglo obrnila od okna in segla po pismu,
 69 IX   |         zaklical Smrekar skoz okno, od koder sta z ženo gledala
 70 IX   |             mogel prvi hip odtrgati od misli, v katere se je bil
 71 X    |             bleda." ~"Glava, glava! Od česa neki? Gosposka bolezen!
 72 X    |             in kisavec!" ~Oče se je od srca smejal otroku, ki je
 73 X    |        razjokala, in ni vedela, ali od jeze ali od žalosti. ~Ko
 74 X    |             vedela, ali od jeze ali od žalosti. ~Ko je srečala
 75 XI   |            bo zastonj! Narod bo žel od te setve!" ~"Narod, narod,
 76 XI   |             ljudi!" Minki so se oči od navdušenja svetile. "Poglejta,
 77 XI   |            nožem in cepiči je hodil od vrta do vrta. In danes blagoslavlja
 78 XI   |     pokazala s sončnikom po cesti. ~Od daleč so zagledale popotnika
 79 XI   |          Tisti Taljan je, ki kupuje od Strniške," je prva spregovorila
 80 XI   |             je nesel s seboj v duši od prvega srečanja, resnična
 81 XI   |           delal - in da mi je treba od lakote do kruha. Teče peto
 82 XI   |              In iz buteljk pijo, da od mize teče." ~"Kaj ni Strniška
 83 XII  |        obsodba, ko mu je, tresoč se od studa in ogorčenja, rekla
 84 XII  |         črhnite!" ~Jok ni šel daleč od Marevževca. Kakor hitro
 85 XII  |       katerem je bil naslov napisan od Alene. Pismo je bilo hudo
 86 XII  |          sklenil. ~Strniška je bila od vina v dobri volji; sosedje
 87 XII  |            bankovce in se ni ganila od mize. ~"Bova!"  Ko sta sedela
 88 XIII |           usekava!" ~Nato je obesil od dežja izprani klobuk na
 89 XIII |       suknjič, ki je bil ves lisast od smolnih madežev. ~Žena mu
 90 XIII |          Smrekar!" ~"Stvar je tale. Od Strniške sem kupil gozde;
 91 XIII |        Kakor nalašč!" ~"Lep, lep -! Od lepote še ni bil nihče sit.
 92 XIII |            Bresta in še vsa drhteča od jeze vprašala: ~"Ali se
 93 XIII |           se ji težka teža odvalila od srca. ~"Gospod Brest, laže
 94 XIV  |       ogorek cigarete v peč. ~Alena od onega večera ni več videla
 95 XIV  |         mora biti mož stopnico više od tebe -- torej revolucionar!" ~
 96 XIV  |           in Minka sta se poslovili od Bresta in zaprli vrata.  "
 97 XIV  |            In zakaj zahteva javnost od nas javne službe?" ~"Socialna
 98 XV   |               XV. ~Alena je prejela od doma že tretje pismo, odkar
 99 XV   |       žalostno in skrbi polno pismo od mame, da sem kar nesrečna." ~
100 XV   |     dvignila glavo in se ozrla proč od prijateljice v gozd ob cesti. ~"
101 XV   |            je Strniška obrnila šele od okna proti njemu in stopila
102 XV   |     tolažila Strniško, ki je kipela od jeze, in jo povabila na
103 XVI  |          domu. Alena se je umaknila od okna, ko se je mešetar ozrl
104 XVI  |         okenca. Mara se je obračala od nje, Minka je bila užaljena,
105 XVI  |             mi nevoščljivi -- in še od njega bi me odgrizli, da
106 XVI  |     Smrekarju. ~Alena, vsa prevzeta od tega večera, je šla hitro
107 XVI  |        videl beli vrat, razsvetljen od zlatih zvezd, in sklonjeno
108 XVII |             si je oči, odmaknila se od okna ter se trudno nasmehnila: "
109 XVII |         Alena je bila kakor okorela od čustev, ki so jo prevzela
110 XVII |            z glasom, ki je trepetal od sočutja, je izrekla: ~"Kako
111 XVII |            je ropotaje odsunil stol od mize in mu šel naproti. ~"
112 XVII |            so se božične počitnice, od doma so prihajala pisma,
113 XVIII|            ustnice, ki so se tresle od razburjenja. ~"Priče bodo
114 XVIII|         narodu plačuje vsaj obresti od tega dolga, da dviga izobrazbo
115 XVIII|           starica. V vasi je letela od hiše do hiše, loputala z
116 XVIII|             Med množico je završalo od veselja. Jok je prebledel,
117 XVIII|       storila." ~Minka se je tresla od razburjenja, da je Mara
118 XVIII|         speklo, da bi bila odletela od tal. Vsa se je stresla,
119 XVIII|             Ne, ne -- imam že pisma od advokata. Na zatožno klop
120 XIX  |         kokošim, kakor vsako jutro, od soseda se je slišalo hripavo
121 XIX  |       strašnih pogledov, ki bole še od prejšnjega večera," je mislila.
122 XIX  |             s te črne zemlje, da je od nekod drugod, s sonca, od
123 XIX  |           od nekod drugod, s sonca, od zvezd. Zato sta obe dolgo
124 XIX  |         utegne. Še zmešalo se mu bo od učenja. Gospodična, poglejte
125 XIX  |            izginil, roke so se same od sebe razkrilile -- in preden
126 XX   |         slačiti, da je odletel gumb od telovnika in se zakotalil
127 XX   | odkritosrčno srce. ~Noga se je sama od sebe prestopila, Brest je
128 XX   |           tedaj je prišel pred vežo od nasprotne strani Štefan,
129 XX   |     ponudila škarje in Viktorček je od veselja ploskal, ko je videl,
130 XX   |         pričala o meni." ~Hlapec je od zunaj ugledal pismonošo
131 XX   |           Kaj je, kaj<D>? To velja! Od lepih brčic in milih po
132 XX   |        brčic in milih po gledov, pa od chic hoje in od postrani
133 XX   |          gledov, pa od chic hoje in od postrani klobuka -- se ni
134 XX   |           ga poljubila. ~Trpotcu je od samega veselja obtičala
135 XXI  |        gugala, kakor bi se oddihala od teže, katero ji je naložila
136 XXI  |             z brežine proti cerkvi, od koder so se vile po snegu
137 XXI  |        Gospod Boštjan jo je pomeril od vrha do tal, nato pa rekel
138 XXI  |        plačilo in trpljenje imam to od višjih, da se mi pomilovalno
139 XXI  |  pomilovalno muzajo, ker sem takle, od župljanov pa to, da mi je
140 XXI  |               Grem! -- Ti pa pojdeš od Smrekarja!" ~Alena se je
141 XXI  |            je vsa preplašila. ~"Da, od Smrekarja greš na moje mesto.
142 XXI  |            je prva stvar zate: proč od Smrekarja! Ali si staršem
143 XXI  |          oživelo. Še vsa razburjena od Minkinih govoric se je razburila
144 XXI  |       staršem novico, da se preseli od Smrekarja v šolo. ~"Dvojna
145 XXII |             razobesili in razložili od semnja do semnja potujoči
146 XXII |            bogatin!" ~"Bogatin, da, od naših žuljev bogatin," je
147 XXII |         nami odebeli, mi pa hujšamo od dne do dne." ~"Res je. V
148 XXII |       pričel Markovec, ko je Andrec od veselja praznil kozarec, "
149 XXII |      mešetar Jok. ~"Hoj, na, Jok!" ~Od obeh miz so ga vabili pit.
150 XXII |          jih za jezik, če moreš." ~"Od danes zanaprej vsakega!
151 XXII |     razpotja, so zapeli kraguljčki. Od nasprotne strani je letela
152 XXII |          pismo zdrknilo na mizo. In od tam so pogledale nanj črke,
153 XXII |         Koraki so se tiho oddaljili od vrat. ~Kakor bi ga klic
154 XXII |           dlan, kakor bi ga skelela od opekline. Nato se je naglo
155 XXIII|          kako so trepalnice pordele od solz. ~"Ne taji!" jo je
156 XXIII|            boš slabša, ampak boljša od nje." ~"Ivan, jaz nikdar!" ~
157 XXIII|           je prišla ta sodba, kakor od daleč nekje, in Alena je
158 XXIII|           Zapahnil je vrata v veži, od naglih korakov so zaškripale
159 XXIII|            kropivček ob postelji in od daleč kropila popotnika. ~