Chapter

  1 I    |          hladna jesen, pa je mož že zavijal revmatične noge
  2 I    |        je dobival iz druge roke, že dokaj posvaljkanega in umazanega.
  3 I    |     listu. ~Ta večer je pa držal že dobro uro list v rokah in
  4 I    |      draginji." ~"E, eno leto bi že še prebili. Nemara se v
  5 I    |    vpričo nje." ~Za par hipov je že privrela hčerka Alena v
  6 I    |        motnih obrisih slabe luči že izrazito črtale umerjene
  7 I    |   vsiljivih gospodkov. ~"Saj sem že rekla, jaz grem! Kaj bi
  8 I    |          kvišku!" ~"Nekdaj morda že, sedaj je drugače. Vsi tako
  9 I    |     Jutri gremo! Jutri gremo!" ~"Že jutri? Ko bi pojutrišnjem..."
 10 I    |         skromno sobico. Ko so se že vrata za njo zaprla, je
 11 I    |       porcije, zvečer se pa tako že vrneva. Sedaj pripravi denar,
 12 I    |       dlan, se mu je zdela vsota že tako izredno težka, da je
 13 I    |          mestna kočija -- da, je že prav, dvajset kron ji dam. --
 14 I    |     štela: ena, dve, tri -. ~"Je že nekaj! Če bi pa še en desetak
 15 I    |         ste moški vsi enaki, sem že rekla. Koliko je ženinov,
 16 II   |         seboj. ~"Osem! Sedaj sta že na postaji. -- Če nima vlak
 17 II   |        po volji. Seve, Baruša je že taka! Le nobel! -- Marsikdo -
 18 II   |     jesenska megla. Po ulicah so že gorele svetilke, obdane
 19 II   |     boljše, Janez!" ~Alena si je že odlomila peto štručke, ugriznila,
 20 II   |        Alena. ~"Kajne, saj nekaj že znaš, Viktor!" je vprašal
 21 II   |        mu je ime. Vidiš, sinu so že dali gosposko ime!" je takoj
 22 III  |         proti kolodvoru. ~Vse je že izginilo: kolodvor in z
 23 III  |        pa se jokamo. Neumnost!" ~Že na stopnicah vagona je zagledala
 24 III  |         oprostite, ampak jaz vas že poznam in mi je izredna
 25 III  |   njegove lokave oči, ki so bile že pile sijaj velikega mesta.
 26 III  |        hlapcem, ali ni s kovčkom že preblizu, in izpregovoril
 27 III  |   pravzaprav, pa se nosi, o, smo že kaj drugega videli. Kaj
 28 IV   |          našo poštarico, saj ste že videli, da imam tam na pristavici
 29 IV   |        da je sitna. No, jo boste že spoznali. Takisto je prav,
 30 IV   |         samo za igrače, velik si že, dosti velik, da se lotiš
 31 IV   |     Potrkala je močneje. ~"To je že od sile! To ropotanje!"
 32 IV   |      dušo -- vse je naprodaj. Ga že še spoznate!" ~"Sem ga že
 33 IV   |        že še spoznate!" ~"Sem ga že nekoliko." ~"Ste ga? Saj
 34 IV   |        komaj prišli!" ~"Pa mi je že danes naprerokoval toliko,
 35 IV   |        karto. ~"Šele prišli ste, že prihajajo pisma! Mladost
 36 IV   |     segla v roko. "Po obrazu vas že poznam. Na abiturientski
 37 IV   |        Pa pustite!" ~"Včasih sem že kadila, pa mi ne tekne!" ~"
 38 IV   |        jo tako nazivam. Ste bili že pri njej?" ~"Še ne!" ~"Pojdiva,
 39 IV   |          sem govorila z njim, pa že pošilja razglednice!" ~"
 40 IV   |      nočem, za ves svet ne. Tega že ne! Takle idealen fantast,
 41 V    |      prineslo! Kar nataknjen sem že bil! Kakor na trnju! Sedi!" ~
 42 V    |          bolj globoko, kot me bo že tako." ~"In Brnot?" ~"Drži
 43 V    |         ji je tu odklenkalo. Sem že drugačne pregnal, pa bi
 44 VI   |       govori in ponavlja, kar je že tolikokrat ponovila. Oče
 45 VI   |          ni nič začudil. ~Je bil že deset let pri hiši. ~Na
 46 VI   |           Gospa? A -- seveda! -- Že take stare vdove niso več
 47 VII  |        tisti občuti breme. Boste že skušali! Pridejo trenutki,
 48 VII  |         najrašji priznala, da je že danes okusila nekaj tega
 49 VII  |      sredi obtičali; glejte, gre že na poldne." ~"Resnično zanimivo,
 50 VII  |         brž piši; saj vem, da si že pisala, kakor si obljubila.
 51 VIII |    Kupčija, kaj?" ~"Ne bo, danes že ne. Za kravami pogledam
 52 VIII |      sile, Jok, prav nič." ~"Več že kot tebi! Tisto pošto raznosiš,
 53 VIII |      pripravljen pismonoša in je že segal po pismu. ~"Daj sem,"
 54 VIII |          njo. Več kot pol ure je že bil na cesti in ni se mu
 55 IX   |       Toda na tretji stopnici je že obstal. Svečnik v roki je
 56 IX   |          je sijala iz oči, ki so že letele po odprtem pismu. ~"...
 57 IX   |     ujela postiljona, ki je imel že napreženo ter je lezel nerodno
 58 IX   |         budit Viktorja, ki se je že gugal na lesenem konju in
 59 IX   |         Še to brzojavko: Kupčija že sklenjena. Nikar se ne trudite
 60 IX   |             Strniško!" ~Alena je že zastavila pero, ki je pa
 61 IX   |           Pa se je ne boste! Sem že poskrbel, da se je ne boste!" ~"
 62 IX   |         ponovila Alena, "jaz sem že povedala, da nič ne vem,
 63 X    |         je zaspala. ~Tiha noč je že bila, mesečina je svetila
 64 X    |          sedla k mizi. Minila je že polnoč. ~Še enkrat je nadrobno
 65 X    |       zbodel v prstek. Ne, danes že ne. Kaj mi mar!" ~Pobrala
 66 XI   |   dovršim delo za Miklavža, imam že drug načrt za zimo." ~"Ah,
 67 XI   |         je ta: Za dekleta, ki so že iz ponavljalne šole, otvorim
 68 XI   |        ubijale me, ko imamo šole že preko grla, no, hvala lepa
 69 XI   |         učitelj!" ~"Alena, Minka že pridiguje! Sedaj sva izgubljeni!
 70 XI   |    utihnile. Na trdi cesti so se že čule Brestove stopinje.
 71 XI   |       svoja nova pota, so trdili že klasiki, da nori! Sodba
 72 XI   |        naloga! Saj veste, da sem že o počitnicah delal - in
 73 XII  |          odposlati. Skoraj se je že odločil, da počaka na preži
 74 XII  |        ustavil. ~"Kako je?" ~"Je že naša! Mehka kakor medna
 75 XII  |          kaj malega. -- Sicer pa že še zaslužiš; saj ni treba,
 76 XII  |        se je Strniška vrnila, so že stale steklenice na mizi
 77 XIII |      kozarca.  Smrekar je ob tem že dvignil čašo in izpil v
 78 XIII |         kupil gozde; kupoval sem že dolgo in se nisva mogla
 79 XIII |       vleklo za njo. Toda luč je že izginila in ona je stala
 80 XIII | ogovorila Smrekarica moža, ki je že ležal, ko je stopila v spalnico. ~"
 81 XIII |          Sicer me pa pusti. ~Jaz že spim." ~Zaobrnil je glavo,
 82 XIII |   zakrila drhtenje. ~Brest jo je že potoma opazoval in jo občudoval,
 83 XIV  |         volje obljubili in so si že podale roke, je Mara naglo
 84 XIV  |        tla. Ljudje so trdili, da že diši po snegu in so prerokovali
 85 XIV  |         prerokovali hudo zimo. ~"Že luč!" sta se začudili Alena
 86 XIV  |        zmrzovale, kaj še! Saj je že itak naše življenje tako
 87 XIV  |      priklonila. ~"Profesorja bi že vzela, nič ne rečem. Toda
 88 XIV  |        Gospodična Minka, jaz sem že ponovno trdil, da vas občudujem.
 89 XIV  |        domovina!" ~"Ali ni trdil že Ciceron, da je človek rojen
 90 XIV  |         trdim, da sem trohico le že storila. In kaj imam zato?
 91 XV   |         Alena je prejela od doma že tretje pismo, odkar sama
 92 XV   |      hitela po cesti, ki je bila že zmrzla. Pred šolo je zagledala
 93 XV   |        sta potem molčali. Ko sta že prišli skoz vas in se je
 94 XV   |     tajiš, utajila ne boš, da si že vznemirjena, in vznemirjen
 95 XV   |        nervozno Erno nekako jezi že sam tvoj pojav, tvoja mladost?
 96 XV   |          razodenem: tudi jaz sem že bila prevarana..." ~"Prevarana?
 97 XV   |        in se jezil, zakaj da sem že prodala, češ, pet tisoč
 98 XVI  |          Ko je obešal klobuk, je že pripovedoval: ~"Ha-ha-ha!
 99 XVI  |          toda povsod molk o tem. Že se je popolnoma pomirila
100 XVI  |     gnetlo krog nje. In ko so se že poslavljali, se je prerinil
101 XVI  |     iskal misli v vinu. Sédel je že kajkrat k mizi, pa vselej
102 XVI  |       nagajala ne, taka ženščina že ne!" ~Tedaj je zastavil
103 XVII |          Segla je po knjigi. Ali že drugo stran je brala brez
104 XVII |         njem. Takole na večer bi že utegnil priti. Ali vam ni
105 XVII |        bo hudega." ~Ob tem ji je že zrahljala blazine, s katerimi
106 XVII |         le pomagajte. Mnogim ste že. Vsi pravimo, take še nismo
107 XVII |   preplašil. ~"Torej ste vi tudi že slišali očitke zaradi mene?" ~"
108 XVII |         Ob teh dolgih večerih bi že utegnili priti na kozarec
109 XVIII|         je res, da sem dostikrat že jaz edina povzročila, da
110 XVIII|   učiteljica Minka?" ~"Povsod so že, samo pri nas je še ni!" ~"
111 XVIII|         da zaprosim drugam, imam že dlje skrito željo, samo
112 XVIII|        se je šalila Minka. "Imam že ogledano njivo, kjer bo
113 XVIII|          sam pri mizi in iztakal že iz druge buteljke. Žena
114 XVIII|        Kaj pa še! Ne, ne -- imam že pisma od advokata. Na zatožno
115 XIX  |      groznem spopadu. ~Skoraj so že dokosili, ko je prižvižgal
116 XIX  |       oči. ~"Povej mi, ali si to že komu zaupala?" ~Alena je
117 XIX  |   mesecev jem ta grenki kruh, in že se je rodilo iz njega spoznanje.
118 XIX  |         tisoč učencev krog mene, že čutim, jasno vidim, da bom
119 XIX  |         sedela na zapečku. ~"Sem že za pečjo, gospodična! Bog
120 XIX  |          vse veste. O božiču bom že pri polnočnici!" ~"To me
121 XIX  |       kljuko in odprla. Brest je že stal ob vratih, kakor bi
122 XIX  |          se godi po vasi." ~"Sem že zvedel. Grdo je napravil
123 XIX  |   zatožno klop! -- Pomislite!" ~"Že spet ta stvar! Gospodična,
124 XX   |       okence mlad uradnik, ki je že dolgo slonel za steklom
125 XX   |      resnici prestrašila, ker je že lela samotnega kotička,
126 XX   |        pravdi in da Joka ni bilo že dolgo na spregled. Torej
127 XX   |       Alena stopila na peron, je že zagledala sloko postavo,
128 XX   |         oče dobro spoznal, mu je že ovila roke okoli vratu in
129 XX   |    Baruša je stala sredi sobe in že zinila, da bi vzdihnila:
130 XXI  |            Nič ne mislim. Sem ga že odpovedal. K svetemu dnevu
131 XXI  |       naše gumpce? Ali vam nisem že prej rekel, da pri nas nismo
132 XXI  |         proč, kajne?" ~"Grem! Je že sklenjeno. V kratkem dobim
133 XXI  |           v svoj ideal. Sem bila že gori. Krasno je! To je polje,
134 XXI  |         je zvrnil." ~"Jok popiva že več dni in razmetava denar.
135 XXI  |        skrbela mati, ko je Alena že v svoji sobi brala Brestovo
136 XXI  |      biti na Silvestrovo opoldne že pri Smrekarju, ker je Štefan
137 XXII |         pozdravljali. ~Dan se je že globoko nagnil, preden je
138 XXII |      možakar, kateremu je klobuk že zlezel postrani. "Rahn<138>,
139 XXII |        na plečih, da bi zaslužil že sto sodnih dni. Pa čudim
140 XXII |          In začetek konca je bil že narejen -- na sv. Treh kraljev
141 XXII |         ugovarjal. ~"Kajkrat smo že v Bukovju o tem govorili
142 XXII |        se otroci puntali, da smo že stari rekli: Le čemu žensko
143 XXII |      pogledat, ali je steklenica že prazna. ~"Andrec, ne verjemi
144 XXII |         Ne zameri, za potrebo ga že imaš!" ~Tako je skromno
145 XXII |          vrata, kakor sem gotovo že desetkrat poprej. Če ga
146 XXII |         Tako nas slepariš, da bi že davno moral sedeti, lakom!" ~"
147 XXII |        sedeti, lakom!" ~"Kaj res že greš?" je vprašal Andrec. ~"
148 XXIII|        Spet isto! Kolikokrat sva že govorila o tem. Kaj me briga
149 XXIII| razcapane bukovške otroke! To je že preneumno!" ~Brest je začel
150 XXIII|         kajne?" ~"Ne, ne! Saj je že dobro! Nič mi ni! Vstala