Chapter

3005 XXII |          spoznal kraguljce Markovec. "Postojmo, da odpelje pred nami! Pri
3006 I    |            vaju -- ali vse drugo - to postopanje -- ta prazni nič -- to me
3007 XVII |             čim mi je čast, da bi vam postregel?" jo je vprašal nekam zmedeno. ~"
3008 XIV  |               dasi je imela opravka s postrežbo. Po čaju so pričeli peti;
3009 XVI  |               sredi planjave -- sama, posuta z biči zlovražnih pogledov.
3010 XX   |             žep in privlekel iz njega posvaljkan ogorek smotke ter tipal
3011 I    |             da bi rekli: Lej, kako je posvaljkana in utepena! Še tega je treba.
3012 I    |               iz druge roke, že dokaj posvaljkanega in umazanega. Prečital ga
3013 I    |            tvoja trmica!" jo je rahlo posvarila mati. ~"Trmica, seveda!
3014 IX   |                    IX. ~Ko je Smrekar posvetil opitemu mešetarju, ki se
3015 XII  |         opazil, da so se stari ženici posvetile oči in ji je stopila kri
3016 IV   |              po šolah. ~Ali ste se vi posvetili -- to besedo je izgovorila
3017 VIII |               Takole se mu je nenadno posvetilo v glavi in zato je zavil
3018 VI   |            reže. ~"O kanalje beraške, posvetim vam! Biriča vam pošljem
3019 XI   |          draži Mara z Aleno, pa se je potajil. ~"Naloga, gospodične, naloga!
3020 VII  |             njenega poklica. Pa se je potajila. ~"Tembolj sodim, da je
3021 II   |           mizi, tlesknila z dlanmi in potapljala moža po rami. ~"Nisi je
3022 XXI  |          boste mučili, vas moj pastir potegne do mlina. Pot je drsna." ~
3023 IV   |            leži. Pojdite nadenj in ga potegnite iz postelje. Če ne vstane
3024 XX   |                Jaz plačam!" ~Alena je potehtala torbico in mu ovila roko
3025 XVII |     zaničevala, vse hkrati. ~Teden je potekal, o pravdi ni zinil nihče.
3026 IX   |             ga je bila vesela, ure so potekle tako naglo, da so sedli
3027 XXI  |         krasoto prirode. ~Dve uri sta potekli, preden se je dokopala po
3028 XVIII|               v pozdrav. ~"Oprostite, potepala se nisem, bila sem v pošteni
3029 XVIII|           spalnico. ~"Lepa reč, da se potepate tako dolgo," je odgovoril
3030 XV   |              mu zadrgnilo vrat, in je potepeno zapustil sobo. Strniška
3031 XXIII|            vrgla na tla in jih z nogo poteptala. ~"Minka, sedaj sem sama --
3032 IX   |             se je čudno spremenil. Iz potez je gledala zločest, počasi
3033 XII  |             veste -- kruh je kruh, ni potica, za lačnega je tudi tak
3034 XXII |             globoko nagnil, preden je potihnilo mukanje govedi in meketanje
3035 I    |            moški! Ali je treba, da se potika toliko takih deklet, ki
3036 XVIII|          advokata. Na zatožno klop te potisnemo - in potem tvoje pričevanje
3037 XXII |             pravdo pismonoša in me je potisnila Strniška. Fej, takih ljudi!" ~
3038 XVII |               in na laži, ki so edini potni list človeka, da more in
3039 XX   |      hrepenenje. Prerinila se je skoz potnike in še preden jo je oče dobro
3040 VII  |               visoke gore, čez bistre potoke in ravno polje. ~Preljuba
3041 XVII |             prosit vaše izjave, da jo potolažim." ~Smrekar ni niti za hipec
3042 X    |               po nekom, da mu pove in potoži, da ga vpraša za svet. ~
3043 XVI  |               le koga imela, da bi mu potožila, da bi mu odkrito zaupala,
3044 VIII |               usta tobak, katerega je potratno stresal iz mehurja. Parkrat
3045 XIX  |               novega dela. Ali naj me potre?" ~Minka ji je odmaknila
3046 VIII |             daj brinjevca. Oba sva ga potrebna, pismonoša in jaz." ~"Kakor
3047 XXIII|             vsakdanji kruh tako rekoč potrebni. Je žalostna resnica. Upam,
3048 I    |         pravde in očitkov in vzdihov, potrebnih in nepotrebnih! Baruša,
3049 XXI  |           polje, ki je dela vredno in potrebno!" ~Minka ji je navdušeno
3050 XXII |           gorkega, Jok. Ne zameri, za potrebo ga že imaš!" ~Tako je skromno
3051 III  |            ker nas hočejo, pravzaprav potrebujejo. Akademiki pri meni, v naši
3052 XIV  |           prava ženska duša. Teh bolj potrebujemo kot socialistov!" ~"Bog
3053 V    |              pa še eden!" ~Mešetar je potrepetal z levim očesom, Štefan se
3054 XIX  |               sobe: "Streti me moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči
3055 I    |       samostojnosti, kar so kot pečat potrjevale drobne ustnice, katere je
3056 XVII |          počivala pod snegom. ~Ko sta potrkali pri Brestovih, se je odzval
3057 XXIII|         nikdar ji ni rekel: Alenčica, potrpi, kmalu boš moja žena! Ni
3058 XIII |           ustregla! Zakaj neki ne?" ~"Potrpite, gospodična Alena! Jaz bi
3059 XXIII|            glas: ~"Prosim za trenutek potrpljenja!" ~Alena je sedela v temi. ~
3060 XVI  |              Pismonoša je bil bled in potrt; čepico je nesel v roki
3061 XXII |             nemo prikimali in se nato potrti razšli. ~Smrekar je šel
3062 II   |               bolečino in dosti se je potrudil, da je zamoril tako misel. ~
3063 III  |               izredna čast, da vas na potu, ko greste v službo v mojo
3064 XIII |               kaj kruha. Počitnice so potuha!" ~Brest se je ironično
3065 XXII |         razložili od semnja do semnja potujoči štacunarji pisano robo,
3066 VI   |      postiljonova trobenta. Nehala je poučevati in se namenila na pošto.
3067 XXI  |              neprilik, zaeno pa lahko poučuješ Viktorja in imaš dvojni
3068 XVII |         pogleda Janez?" ~Brest je ime poudaril, krog ustnic mu je zaigral
3069 XVIII|        dogodek. Ali vkljub temu moram poudariti, da ste, gospodična Minka,
3070 XXII |             naših žuljev bogatin," je poudarjal Markovec, ki se je pričel
3071 IV   |            zgrda. Spočetka je dve uri pouka dovolj. Po učenju pa obiščite
3072 III  |          pripravila za kavo, ni mogla použiti. Siloma je izpraznila skodelico
3073 XV   |          Pojdi z menoj! Strniško grem povabit na Miklavžev večer. Lepo
3074 XVI  |               ki ji je povedal, da je povabljen k Smrekarju. ~Alena, vsa
3075 XV   |               pri meni danes in so mi povedali. -- Ven, nič ne boš razgrajal!
3076 XII  |               ter začel: ~"Po pravici povedano, sam sveti Duh vam je vlil
3077 II   |         opazke. ~"Fant, to sem hotela povedati," je hitela odgovarjati
3078 X    |               Smrekar in glasno dajal povelja poslom. Ko je vstopila Alena,
3079 XX   |               zakaj oboje so se naglo povesile. Brest je odlagal klobuk,
3080 XXI  |               bo?" ~Gospod Boštjan je poveznil kučmo na mizo in se naslonil
3081 I    |                  Ali jo boš pod lonec poveznila? Kakšna si!" ~"Kakšen si
3082 VI   |             na vrtu so kakor objokane povešale cvetove. ~Pri Smrekarjevih
3083 VIII |             ni se mu pojavila misel v povešeni glavi. Tolkel je in tolkel
3084 XX   |              pazduho, ter neprenehoma povlekaval sapo skoz nos, da je tajil
3085 XXII |            dekliča ne, ko je komaj iz povojev. Kako ti bo potem za delo,
3086 VI   |           ženo. ~"Zakaj ni še pisma?" povpraša. ~"E, pisma! Ker se ji godi,
3087 VII  |       vrsticami svojega pisanja in te povprašala, kako se ti kaj godi, ali
3088 VIII |               ne boj in ne brigaj!" ~"Povrnem ti, Jok, če bi tako naneslo.
3089 III  |                  Zbogom, papa! Bog ti povrni trud in ljubezen." ~Hči
3090 I    |             služil in malo, vsaj malo povrnil, pa služi drugim -- in drugim
3091 I    |               Takole!" ~Trpotec se je povzpel v naslanjač, da bi dodelil
3092 XIX  |           ponižno. "Do tega se jaz ne povzpnem nikoli. In če bi bilo tisoč
3093 XVIII|            sem dostikrat že jaz edina povzročila, da so poslali po zdravnika,
3094 XII  |              Če ga tako privijete, ne pozabite name. Stotaček se mi spodobi,
3095 XVI  |                Dogodek o pismu je bil pozabljen, kakor bi se pogreznil v
3096 II   |       imeniten dovtip. Nato je skrbno pozaklenil in odšel. ~Ko je odkosil,
3097 XVI  |        učiteljico, zanj pa ni bilo ne pozdrava ne poklona. Da ni zabaval
3098 XX   |               Tovarišice so jo veselo pozdravile. Ena je bila Alenina součenka. ~"
3099 III  |              službo v mojo rodno vas, pozdravim prvi." ~"Poznate?"  Alena
3100 XI   |         Taljan in ni agent! Poglejta, pozdravlja!" ~Popotnik je resnično
3101 XXII |            segali v roke in se glasno pozdravljali. ~Dan se je že globoko nagnil,
3102 XIV  |             Minka! Brez disharmonije! Pozdravljam vas in vas občudujem!" je
3103 XI   |         pametno besedo. ~"Klanjam se! Pozdravljene!" ~Še nekaj korakov oddaljen
3104 XX   |             je odgovarjala Brestovemu pozdravu, dokler niso sani izginile
3105 I    |              odločnosti. V tej umetni pozi je vztrajal nekaj trenutkov
3106 I    |          upravništvo, oče?" ~"Šel. Ga poznajo. Bogat človek je menda,
3107 XVI  |             gledala skoz okno! Saj se poznamo! Vem tudi, da snuje neko
3108 I    |            Alena?" ~"Hm, Aleno vendar poznaš, saj je tvoja hči! Smeje
3109 XXI  |         nikoli, da je vsa omamljena v pozni noči zaupala gluhim stenam
3110 III  |            glavo, dasi jo je mladenič pozorno motril. ~Ko je stopila k
3111 XVIII|             predlagal, da lahko takoj pozove še drugih prič. Naj se stvar
3112 XVIII|             ko zaslišim še priče, vas pozovem." ~"Prosim," je odvrnila
3113 XVI  |          videla, da so vsi zbrani, je pozvončkljala. ~Tedaj so se odprla vrata,
3114 XXII |              in vstopi krohotajoča se pošast. Hotel je vstati. Ko je
3115 XXII |       premikati, širile so roke kakor pošasti in dvigale proti njemu zavihnjene
3116 VI   |            brodil z žličico po kavi. "Pošastne sanje! Smrekarju se boste
3117 XVII |             vas spremim domov," ji je pošepetal Brest, preden sta stopila
3118 IV   |            sem govorila z njim, pa že pošilja razglednice!" ~"Dekle, le
3119 XX   |               talent. Tak otrok in jo pošine, da bi bil velik človek
3120 VIII |         butaric in je Martinku docela pošla dremavost. ~Ko je zopet
3121 VII  |              Ivan bo možbeseda, da ti pošlje zbirko dunajskih spomenikov?" ~"
3122 VI   |              posvetim vam! Biriča vam pošljem pred vrata, biriča z bobnom,
3123 XXIII|            njene duše. ~"Po zdravnika pošljemo, kajne?" ~"Ne, ne! Saj je
3124 XXIII|            mati. Oni zaboj s knjigami pošljite za menoj!" ~Mati je poskusila
3125 XVII |        Povejte, tožim ga! Ali sem jaz poštar? Ali sem pismonoša? Kaj
3126 IV   |                a -- kako me veseli!" ~Poštaričin glas se je zvišal za kvinto,
3127 XV   |           bila zbegana in ni prenesla poštaričinega pogleda, ki jo je srepo
3128 IV   |               učenju pa obiščite našo poštarico, saj ste že videli, da imam
3129 I    |            Zlati racki, je poceni, in poštene porcije, zvečer se pa tako
3130 XVIII|              dela za narod in se boji poštenega boja, tak je sovražnik narodnega
3131 I    |                ki so učene in lepe in poštenih rodbin, križem sveta. Ali
3132 XII  |              je imela samo pol kolesa poštnega pečata. ~"Kako je slepar
3133 IV   |             za obiske. ~Ko je Alena v poštnem uradu potrkala na pregrajo
3134 XVIII|           sedaj bodi modra žanjica in požanji zrelo pšenico. To se pravi:
3135 XII  |        sosedov, ki so s Strniško vred poželjivo gledali razsuti denar na
3136 XII  |             če ne, kar sedi na voz in poženi!" ~Strniška je udarila ob
3137 XXII |               Fej," je pljunil zadnji požirek na tla, vrgel krono na mizo
3138 VIII |              miže pil iz nje v dolgih požirkih. Potem je zvil nekaj stare
3139 XIX  |               prepirali na dvorišču s požrešnimi vrabci za zrnje, ki je ostalo
3140 XI   |            vem, da bo gorela iz njega požrtvovalna ljubezen do domovine! Le
3141 XVI  |            Minki?" ~"Da je Minka zelo požrtvovalno delala. To je hvale vredno!" ~"
3142 XII  |          Strniška se je ustavila pred pragom. ~"Jok, ne draži me; sicer
3143 XVII |              z ramen, in ji pogladila pramen belih las, ki so ji silili
3144 I    |             ga ni noben boj in nobena praska med strankami. "Neumnosti,"
3145 IX   |           klel, po pesku je drsalo in praskalo, nato je padlo nekaj s težko
3146 II   |             zahrkalo v kotu. Alena je prasknila luč - Trpotec je izpregledal,
3147 XXII |               naredi v fari, če je iz prave moke pečen!" so mu pritrjevali
3148 II   |               Še k obedu ga ni bilo o pravem času. Taka vzgoja! In kakšen
3149 I    |            sedaj je drugače. Vsi tako pravijo. Vsaka pravi: Le v hribe
3150 X    |               splezal v naročje in ji pravil, kako jo je klical in iskal
3151 VII  |               na divanu. ~"Kaj bi vam pravila. Govorite vi, da vas razumem.
3152 V    |              med brati!" ~"Si preštel pravilno? Premeril debla?" ~"Za prmoj -." ~
3153 XVII |         pomagajte. Mnogim ste že. Vsi pravimo, take še nismo imeli. Rajni
3154 XXI  |             Skrila ga je v žep in šla pravit staršem novico, da se preseli
3155 XX   |             je oglasil Viktor, prijel pravkar izrezanega velbloda in mu
3156 IX   |             zaspala in se prebudila v pravljici. ~Spomnila se je, kako se
3157 XXI  |             da je bilo moje delovanje pravo, in Smrekar naj se sramuje
3158 III  |             okno in se stisnila v kot praznega oddelka. Še enkrat so se
3159 XVI  |             razburja in tako plaši ob praznem strahu. Toda ni dolgo trajalo,
3160 XVI  |   zahvaljevala, ali čutila je mrzloto praznih besedi in se je grela edinole
3161 IX   |               pa svečani pokoj, kakor praznik, in v pokoju tiho šepetanje,
3162 XX   |       Tovarišice so si voščile vesele praznika in hitele iz voza. ~Komaj
3163 XVIII|              skromni plači za božične praznike. Mara je skrila cigareto,
3164 XXII |               ko je Andrec od veselja praznil kozarec, "res je zbegana.
3165 XIII |           pomiril z donečo frazo in s praznimi dovtipi. ~Ko je prisedla
3166 I    |            cvet. Tisto mlado jutro je praznovalo dekle, ko z gredice zakipi
3167 XIV  |             vem, kaj sem. Komaj atom, prašek! In vendar trdim, da sem
3168 XXIII|          Alena, vsa bleda, kakor belo pražnje, na katerem je počivala
3169 XVIII|         godilo popoldne. Nadzornik je prebil večinoma pri Minki. Po dokončanem
3170 I    |                  E, eno leto bi že še prebili. Nemara se v mestu kaj dobi." ~"
3171 XXIII|                Sama grem, če se upate prebiti brez mene?" ~"Pojdite! Jaz
3172 XVIII|           završalo od veselja. Jok je prebledel, popustil Brnača in Smrekarja
3173 III  |          hlapcem, ali ni s kovčkom že preblizu, in izpregovoril tiše -- "
3174 XVII |       pismonoša je pijanček. Če sta v precepu, se izvijeta iz njega. Poznam
3175 I    |           posvaljkanega in umazanega. Prečital ga je vselej od konca do
3176 XIX  |             je iznenadila. ~Vso dolgo prečuto noč so jo mučile strašne
3177 XXII |             skrbno odprl in pregledal predale, kjer je Jok shranjeval
3178 VI   |              in drsali s šklebedri po preddverju, kot bi se še ne bile zdramile
3179 XVIII|              Smrekar se je ponudil in predlagal, da lahko takoj pozove še
3180 XI   |              prosila Alena. ~"Najprej predlagam, da bomo bolj iskrene: tikajmo
3181 XI   |               se!" ~Vse so bile s tem predlogom zadovoljne in so si segle
3182 VII  |               ljubi, ali te veseli ta predmet, recimo ta šola, nič, ampak
3183 X    |               izgubim stotak, ker sem predober, prezaupljiv. -- A vi ne
3184 XXII |          odšli, kakor bi se ustrašili predolge zamude.  Črne sence so se
3185 XII  |              izmaknil iz levice vogal predpasnika ter se je stročje usulo
3186 IV   |             za kroj prirejene otroške predpasnike in jih kazala Aleni. ~"Za
3187 XVI  |            posameznika ime. Oblekice, predpasniki, gorke nogavice, čevlji --
3188 XII  |        Strniška si je otrla ustnice s predpasnikom in sedla k mizi. Začela
3189 XVIII|              marsikaj, kar nikakor ni predpisano. Toda uspeh je jasen in
3190 XX   |           kljuvalo in klicalo: Pridi, predraga! ~Ko je drugo jutro sédel
3191 XIII |             dremati. Zato ga je Alena predramila in ga spremila spat. ~Ko
3192 III  |            samo zato, ker je bil tako predrzen, da ji je povedal v obraz,
3193 XVII |           zoper Smrekarja in še zoper predrznega Bresta. ~Po šoli si je ogrnila
3194 III  |             zopet švistnil z bičem po predrznih spremljevalkah. Aleno je
3195 XVI  |               se bo z Brestom, nalašč predrzno šalila, da jim pokaže, kako
3196 I    |              se interesentinja osebno predstavi. Naslov pri upravništvu." ~"
3197 XXI  |               vzkliknila vesela in jo predstavila staršem. ~"Da nas ti obiščeš,
3198 IV   |             hipec dovolite, da se vam predstavim: Alena Trpotec, domača učiteljica
3199 I    |               dogovorimo, ali se grem predstavit ali ne?" ~Alena se je stisnila
3200 XVIII|               Pomoč! Gospodično Minko preganjajo! Mešetar, Brnač, Smrekar!
3201 X    |               da ji korak beži, kakor preganjani. ~Pred njo se je dvignila
3202 XIV  |          namrdnila Mara. "Zame je vse pregladek, vse preveč -- kako bi rekla --
3203 I    |            sklenila roke in še enkrat pregledala. Potem je pa primaknila
3204 XX   |             kajne?" ~"Kako ci-ci," je pregledaval oče izrezke in se čudil. ~"
3205 IV   |               šele zaškrtala oknica v pregraji in je zahreščal uradni glas. ~
3206 V    |         prijatelja." ~"Uh, ti si tudi pregrob s fantom, kadar se nastaviš,"
3207 XXII |            segel po liter in odšel. ~"Prehitro sem udaril! Za petak bi
3208 XIV  |               Prehladno je! Gotovo se prehladim in jutri bom hripava. Oprosti,
3209 XIV  |         gospod Brest. Vsi pojdimo!" ~"Prehladno je! Gotovo se prehladim
3210 XXI  |            Boštjan z nizkim, nekoliko prehlajenim glasom. ~"Ali bi mogla govoriti
3211 V    |                Tudi njene gozdove sem prehodil, dvakrat, trikrat. Tu pa
3212 XIII |         dovolite!" ~Obrnila sta se in prehodila nekaj pota molče. Brest
3213 XV   |         prišel ob kruh. To pa bi bilo prehudo!" ~"Tako sem tudi jaz rekla.
3214 XVIII|               pregledal in pretehtal, preiskal kateder, odprl omaro za
3215 XV   |                         XV. ~Alena je prejela od doma že tretje pismo,
3216 I    |            kmet razume," je dostavila prek možu in zaprla vrata. ~"
3217 I    |               in koj, jutri, da ne bo prekasno." ~List je spustil na kolena
3218 VI   |             le, Smrekar vam ne bo več prekladal, beračem!" ~Polagoma je
3219 XXIII|           Siromak ubogi! Celo uro sem preklečala v cerkvi in molila zanj.
3220 XXII |           pismo iz roke proti peči. ~"Prekleto pismo!" je zasikal in gledal
3221 XXI  |             pismo dal Strniški, in jo preklinja, češ, ženska lakomna, ki
3222 IX   |          odprla okno, je sijalo zunaj prekrasno jesensko jutro. Veter je
3223 VI   |               jo še nahujska, kako bi prekrižala ta načrt Smrekarju in Joku. ~
3224 XXII |                ki ju je imel na sebi, prekrižani čez prsi, sta zarožljali. ~"
3225 XIV  |               ob Aleni. ~"K Alenčici, prelepi kraljici ogrski!" ~"Žal,
3226 I    |            blestečih kandelabrov temu prelestnemu telesu, dajte piti skritim
3227 III  |            kavk je spremljala voz, se preletavala in posedala tako blizu ob
3228 XVII |             lačne vrane in se krakaje preletavale krog vasi. Njene misli so
3229 XII  |             in mučila, da je dosti ur preležal na postelji in bedeč z zaprtimi
3230 XVIII|         kratko pomudil in šel k Mari. Prelistal je razrednico, pregledal
3231 XXIII|                V Aleni se je ljubezen prelivala v srd. Toda srce, ki jo
3232 XVII |              gospodična Minka! Vi ste preljubeznivi!" ~Brest se je priklonil,
3233 VI   |            okna. Bomo videli! Naj vam preloži Taljan, naj le, Smrekar
3234 XVII |         vsakim po gladki cesti, se je premagal in vprašal mirno in dostojno: ~"
3235 VI   |               pisalni mizi. ~Da bi se premamil in premotil, je odprl zamazano
3236 V    |            zagrozil: Sam preštejem in premerim. Morda je še več vreden
3237 I    |     revmatične noge s staro plahto in premestil oguljeni naslanjač od okna
3238 XVIII|              vložim nikdar prošnje za premestitev. Kdor je nasprotnik takega
3239 XVIII|          svetoval, da čimprej prosite premeščenja!" ~Minka se je iztrgala
3240 VIII |             je polival pot. ~Dosti je premešetaril Jok, ali tako neroden, kakor
3241 XXII |           razmazane črke so se začele premikati, širile so roke kakor pošasti
3242 XIX  |               je vse vzvalovilo, vsak premislek je izginil, roke so se same
3243 XXIII|           polnoči. Sto načrtov in sto premislekov je preudaril, in sto jih
3244 XIX  |              si bo brez dvoma stokrat premislil, preden bi se drznil zapletati
3245 XIX  |               so bile samo sanje?" je premišljala Alena. ~V noči pobledelo
3246 I    |               je sedajle, ko natančno premišljam, za kaj gre, kar zabolelo
3247 XVIII|             Kakor da ni šola, tako je premišljeval sam pri sebi. Vse zre v
3248 XIX  |           podričane kožuhe, otroci so premlevali v šoli abece; Smrekarjeva
3249 X    |              Ko je vstopila Alena, je premolknil, jo gospodarski premeril
3250 VI   |           mizi. ~Da bi se premamil in premotil, je odprl zamazano računsko
3251 VI   |              je prišel v ta kraj. Vse premoženje je prinesel tako rekoč v
3252 XII  |             vražjega pisma ne bom več prenašal s seboj. Kakor bi mi živ
3253 I    |               Baruša je še nekaj časa prenašala kronice v pesti in jih težkala
3254 XIX  |              na belo ravan, kmetje so prenašali koše s skednjev in krmili
3255 III  |        zatezajoč pesem venomer dalje, prenehal pa je sredi verza, ko je
3256 XVII |            vrstice in ni sredi stavka prenehala ter se vnovič zazrla skoz
3257 XV   |           Alena je bila zbegana in ni prenesla poštaričinega pogleda, ki
3258 III  |            ruta. Mimo vlaka so bežale preorane njive, orumeneli gozdiči
3259 XXII |      spregovoril Smrekar, ves bled in prepadel. V roki je držal mešetarjevo
3260 XVII |              se šalil, v pisarni celo prepeval z robatim glasom. ~Nekoč
3261 XVI  |          govor drugam, da je kočljivi prepir nehal. Zakaj Smrekar je
3262 I    |               ljudje takole dajejo in prepirajo. Revna je moja pokojnina,
3263 XIX  |            Ščinkavci in strnadi so se prepirali na dvorišču s požrešnimi
3264 XVI  |           zvečer k Smrekarju, čula je prepire med obema. Dasi ni razumela
3265 XVIII|             ni vse to politika, pot k prepirom? Kaj se vmešavate?" ~"Odločno
3266 XXII |          možje. ~"Jook," je odgovoril preplašen hlapec. ~"Pijanec," je mrmral
3267 III  |            verza, ko je videl Alenino preplašeno lice, in rekel: ~"Ahà, nič
3268 XVIII|         razredu, potem mi to delo kar prepovejte. Dokler pa za to ni vzroka,
3269 XVI  |             da bi videla Bresta in se prepričala, je li njena sumnja upravičena.
3270 XVIII|      odgovorna svoji vesti in svojemu prepričanju, nikomur drugemu!"  Nadzornik
3271 XVII |               sočutje!" ~"Hvala lepa! Preprijazni ste! Upam, da ne bo hudega!
3272 XVI  |              se že poslavljali, se je prerinil župnik do nje, jo v imenu
3273 XX   |               lo čudovito hrepenenje. Prerinila se je skoz potnike in še
3274 XI   |            bila porojena iz strahu in prerojena v radovednosti, je zorela
3275 XIV  |             da že diši po snegu in so prerokovali hudo zimo. ~"Že luč!" sta
3276 XVIII|            drugemu!"  Nadzornik se je presedel na stolu in Minko ostro
3277 XVII |            preživela v resnični muki. Presedela je po cele ure v sobici
3278 XXI  |          pravit staršem novico, da se preseli od Smrekarja v šolo. ~"Dvojna
3279 XXIII|              šolo. ~Odkar se je Alena preselila v Minkino sobo, je Brest
3280 XXI  |               ne boste vzdržali -- se preselite v palačo. Poglejte!" ~Gospod
3281 III  |                 Gospica, nekoliko ste presenečeni, oprostite, ampak jaz vas
3282 II   |            počaka doma. Nalašč, da ju preseneti in jima dokaže, da si je
3283 XIII |             bi živeli, ne rečem; toda presneto bi nam bili kosi kruha tenko
3284 VI   |              zaplula rdečica v obraz, prestavila je stole, pretegnila Viktorjevega
3285 XIX  |          sprejmo žive in žugajoče, ko prestopi v jutro prag svoje sobe.
3286 VI   |              bi segla v to spletko in prestrigla niti. ~Nemirna in razburjena
3287 X    |        povedala Minki in bi zedinjeni prestrigli niti, če resnično vežejo
3288 III  |               razjokal. - ~Ko je vlak pretegnil in klopotaje odpeljal s
3289 VI   |           obraz, prestavila je stole, pretegnila Viktorjevega konja od mize
3290 XVIII|             malenkost je pregledal in pretehtal, preiskal kateder, odprl
3291 VI   |           zamazano računsko knjigo in pretehtaval dolžnike in obresti, sešteval
3292 VIII |              bi Smrekarju lahko zajec pretekel pot, ko bi jaz hotel. In
3293 X    |           navdajalo z grozo, ginilo v preteklosti, se manjšalo in tonilo,
3294 XXI  |             Če ne bo preveč, če ne bo pretežko," je skrbela mati, ko je
3295 VI   |               ter ji z očmi grozil in pretil, da se domisli, kaj se to
3296 XII  |            mojem imenu!" ~Strniška je pretipavala bankovce in se ni ganila
3297 IV   |                  Gospodična, nikar ne pretiravajte! Sicer me bo pa zelo veselilo,
3298 XVIII|             vred. Priče so pričale in pretiravale, Minka se je zagovarjala
3299 XVII |               je razodela mešetarjevo pretnjo. ~"To je brezmejna podlost!
3300 III  |              od grenkih čustev, ki so pretresla njeno srce prvič v življenju
3301 XXIII|             polnim pogledom. Ivana so pretresle te proseče oči. Poiskal
3302 IV   |         kretnji je bilo nekaj, kar je pretreslo. To sta občutili obe, Alena
3303 XX   |             vsaka beseda v grlu -- in pretrgano slovkovanje je dokazovalo,
3304 XX   |                 se je čudil Smrekar; "pretrgati se vam tudi ni treba z učenjem.
3305 XVI  |              Zakaj njegova oholost ni pretrpela, ko je videl, kako mnogi
3306 XII  |              in bedeč z zaprtimi očmi pretuhtaval v nemirnih nočeh, kaj bi
3307 XXII |               potem za delo, le kako, preudari!" ~Andrec se je veselo zasmejal. ~"
3308 I    |               Res je, moj otrók, brez preudarka si! Teplo te bo to med tujci!" ~
3309 I    |            strah in jezo zaradi svoje prevelike radodarnosti; ali Baruša
3310 I    |           Baruša. ~"Po moji pameti in previdnosti se stvar ne da kar nič odlašati.
3311 V    |              Ne bom ga! Je hudir tako previt, da mi je zagrozil: Sam
3312 XXII |                je hitel Andrec, da je prevpil Štuparjevo zabavljico. ~"
3313 X    |        izredno glasan, kakor bi hotel prevpiti samega sebe. Smejal se je
3314 XX   |            motrila prišlece. Aleno je prevze lo čudovito hrepenenje.
3315 XVI  |              k Smrekarju. ~Alena, vsa prevzeta od tega večera, je šla hitro
3316 X    |             stotak, ker sem predober, prezaupljiv. -- A vi ne poznate sveta,
3317 XXII |         očesom, iz katerega so zaradi prezebe kapale solze, in počasi
3318 XVII |            Jakob so bili na ta način; prezgodaj jih je pobrala smrt." ~Vtem
3319 IV   |        njegovem licu je bil izraz, ki prezira vse -- razen denarja. Alena
3320 XVII |             teh besedah, ker Minka ni prezrla smeška krog Brestovih ustnic. ~"
3321 III  |         Alenin glas ni zabrisal in ni prezvenel skrite skrbi, ki se mu je
3322 XI   |              narod! Brr! Kar začni po Prešernovo: Gosence kaj na repo varje,
3323 XVIII|            tedaj je ni prevzel strah, prešinila jo je moč, da je ognjevito
3324 VI   |             po znamkah. ~Aleno je vso prešinilo, ko je zvedela za to pismo.
3325 V    |                da mi je zagrozil: Sam preštejem in premerim. Morda je še
3326 VIII |             pošti tudi mešetar Jok in prežal; njegovo prisluškujoče uho
3327 VII  |              je!" ~"Grozil!"  "Da vas prežene." ~Minka je rahlo pobledela. ~"
3328 XVI  |    posojilnici. Še tega je treba. Oba preženem!" ~Smrekar je jezno udaril
3329 XII  |              že odločil, da počaka na preži in takrat, ko bi prišel
3330 XVII |           Miklavževem večeru je Alena preživela v resnični muki. Presedela
3331 X    |              Vsak dan kdo pristoka in priberači k nam, ves sušičast in shiran.
3332 X    |             ne povem. Nisem otrok, ki pribeži k materi, ker se je zbodel
3333 XXI  |              tako!" Župnik je trditev pribil z roko ob mizo. "Poglejte:
3334 VI   |                kazalci so stali kakor pribiti. Učenec je slutil, da je
3335 IX   |               človek, ki se je trudno priboril do cilja. ~Ko je Alena zjutraj
3336 XXIII|             uganila, da je nepotrebna priča ob Aleni in Ivanu. Ni ljubila
3337 X    |       notranje vznemirjenje. Težko je pričakala konca in se vrlo zatajevala
3338 XIX  |           stal ob vratih, kakor bi jo pričakoval. ~"Kako me veseli, Alena!
3339 XIX  |       Smrekarju službo. ~S strahom je pričakovala poldneva in kosila. Ko je
3340 III  |            obrnjeno v to uro s težkim pričakovanjem. In ko pride, v hrepenenju
3341 XVII |        prihajala pisma, kako je težko pričakujejo -- in v njeni duši je vstala
3342 XIV  |               s postrežbo. Po čaju so pričeli peti; Brest se je razmajal
3343 V    |           Pomela si je oči, pogledala pričeto pismo, ga zgrabila in raztrgala
3344 XVIII|            potisnemo - in potem tvoje pričevanje ni vredno piškave tepke --
3345 XXII |          odkar je prišla ta Alena, se pricmeri vsak teden vsaj enkrat domov
3346 XII  |         Smrekar prijazno. ~"Pet tisoč pridala, potem naj bo v božjem imenu!" ~"
3347 VII  |           posejali ozimino, koliko so pridelali krompirja in koruze. Ko
3348 III  |             zadnjimi paberki poljskih pridelkov, ob cesti na travniku je
3349 VIII |               stopinjo plačevali! Kam pridemo?" ~Jok je spravil pismo
3350 XI   |              ljubezen do domovine! Le pridiguj!" ~"Moj načrt je ta: Za
3351 XI   |           učitelj!" ~"Alena, Minka že pridiguje! Sedaj sva izgubljeni! Poslušaj,
3352 I    |             na vrata nalepi list: "Tu pridna in dobra in lepa deklica.
3353 I    |          dobrem kruhu, pa mar je komu pridne in dobre in lepe! Nič!" ~"
3354 XIV  |       čezdalje bolj. ~"In če domovina pridnemu delavcu kaj da, naj mu da.
3355 XVIII|         narodu z znanjem, ki si ga je pridobil v šolah, plačanih z ljudskim
3356 X    |            kupčija, in če kak desetak pridobim, verujte, da zanj izgubim
3357 XXII |              In še večje čudo je to," pridodene Markovec, "da so ljudje
3358 XVII |               napotila proti šoli, so pridrsele po poti sani in obstale
3359 XVI  |         iskrenost!" ~Pri vratih se je pridružil Aleni Brest, ki ji je povedal,
3360 XV   |               šolo, Minka pa se ji je pridružila. ~"Mara tudi!" je pomislila
3361 XI   |         Brestove stopinje. Vse tri so pridržavale korake, kakor bi lagodno
3362 XV   |               srečavali, tu in tam je prifrčala izpod sivega neba, kakor
3363 XI   |            Mara. "Povejte, kaj vas je prignalo tako naglo nazaj. Vam je
3364 XXII |                  A, kaj tisto!" mu je prigovarjal sosed. "Ko je plačano, se
3365 XII  |            dobri volji; sosedje so ji prigovarjali, da je željno obračala oči
3366 XII  |               sedla k mizi. Začela je prigrizavati cvrtje, ki ji je teknilo,
3367 II   |            tri steklenice piva, mrzli prigrizek, štručke rženega in maslenega
3368 XXI  |               Hodi in prinesi kaj, da prigriznemo." ~Debelo uro potem sta
3369 XII  |          gledalo iz belega papirja. ~"Prigriznimo, Strniška! In v miru se
3370 XV   |            orehov in jima ponudila. ~"Prigriznita!"  Minka si je urezala kos
3371 XI   |             prvem Marinem vzkliku, da prihaja Brest, porodila misel, ki
3372 XI   |            tri umolknile in opazovale prihajajočega. ~"Tisti Taljan je, ki kupuje
3373 XVI  |            Videla je mešetarja, ki je prihajal zvečer k Smrekarju, čula
3374 XVII |         božične počitnice, od doma so prihajala pisma, kako je težko pričakujejo --
3375 VI   |              glas dušil besede, ki so prihajale iz sosednje sobe. ~Alena
3376 XI   |           tovarišic zaradi dijakovega prihoda sila odveč. ~Alena in Mara
3377 I    |               kjer je poiskal skromni prihranček, ki si ga je priščipnil
3378 XXIII|           poiskala pod blazino zadnji prihranek in mu ga dala. ~"Hvala lepa,
3379 I    |         smotko na mesec pokadi, da se prihrani vsak vinar. Menda je dosti,
3380 III  |           Tako se baha Smrekar; njemu prija pavje perje -- nam pa njegovo
3381 XXII |              boljšega zame in za moje prijatelje!" Ob tem se je iztegnil
3382 XXII |               Andrec bolj v mizo nego prijateljem. Nato si je popravil klobuk
3383 XXII |            štacunarjev in mešetarjev. Prijatelji, ki se niso srečali leto
3384 XV   |          sklonila glavo ter pogledala prijateljico. ~"Zato, ker te izdaja vsaka
3385 XVI  |           Edini Brest mi je privoščil prijateljsko besedo, edini on -- nehote
3386 XXIII|               Zato Vas prosim: Najino prijateljstvo naj bo kakor lep žarek,
3387 III  |               ker je v tujini srečala prijaznega, olikanega človeka, vendar
3388 III  |              Smrekarjevi so bili tako prijazni, da sem se pripeljal na
3389 X    |            polni mrkih pogledov, brez prijaznosti in brez ljubezni. Kakor
3390 VII  |              Pojdimo!"  Vse tri so se prijele za roke in šle skozi vas
3391 I    |          Utegne deževati, ker me tako prijemlje v kolenih." ~"Oče, ti si
3392 X    |           zdelo, da je bil večer tako prijeten kakor še nikoli. ~"Prazni
3393 XIX  |      razburjene misli. Toda ni mogla. Prijetna brezčutnost se je je polaščala.
3394 XX   |               če ima človek še takole prijetno družbo pri delu, kakor vi
3395 XVI  |              luč je razsvetlila sobo, prikazal se je angel, za njim drugi
3396 XXII |             gosposki!" ~Možje so nemo prikimali in se nato potrti razšli. ~
3397 VI   |              tolikokrat ponovila. Oče prikimava, sreblje iz skodelice in
3398 VIII |               sklonil glavo, ki mu je prikinknila ob vsakem koraku, kot da
3399 XXIII|             je žensko srce malovredna priklada na težko tehtnico bogate
3400 X    |              naročju. Poskusila si je priklicati v spomin dogodek, ki jo
3401 XIV  |               Ob tem se ji je globoko priklonila. ~"Profesorja bi že vzela,
3402 XXII |              proti vratom. ~V sobo je prikolovratil in pripel mešetar Jok. ~"
3403 VI   |           zbegalo, da bi tega ne bila prikrila, ko bi ji v tem hipu Erna
3404 XI   |              dober." ~Tako je skušala prikriti rdečico Mara. ~"Sebičnica!"
3405 XI   |              bolj zanima, čim bolj jo prikrivajo pred njo. Dasi ji ni Smrekar
3406 XV   |               vmes!" ~Alena je stežka prikrivala, kako je razburjena ob tem
3407 III  |            otrok, da bi se ji ne bile prilegle te besede. Domislila se
3408 VIII |          levega očesa mu je od napora prilezla kaplja, pa je ni otrl z
3409 XVII |              božji potolažil, tako se prileže staremu človeku takale mehka
3410 XXIII|              nekaj dni. Tedaj bi bila prilika, da ljudem dokažemo, če
3411 I    |               bojevala toliko bojev s priliznjeno lažjo vsiljivih gospodkov. ~"
3412 XIX  |               Potuhnil se je in se mi prilizuje!" ~In tako se je zgodilo,
3413 V    |             zadnjič, in ti nisi hotel primakniti tistih par tisočakov --
3414 XIII |          učimo, vam ni prav. Minka na primer dela tudi izven šole zelo
3415 II   |           oženil, če bi se Baruši kaj primerilo, presneta reč, da bi se!" ~
3416 XIII |               vam -." ~Brest je iskal primernega izraza. ~Alena se je naglo
3417 XX   |           odlagal klobuk, Alena mu je primikala stol k mizi. ~"Torej sedaj
3418 IV   |     pogovarjam, pa s ptičicami, kakor princezinje v bajkah. Za take sanjarije
3419 I    |            takole naredimo: Zajtrk ti prinesem v posteljo, potem poleži,
3420 V    |                 No, Jok, te je vendar prineslo! Kar nataknjen sem že bil!
3421 VII  |           odložila na stol urezano in pripahnjeno krilce, stopila za trenutek
3422 XI   |                snela slamnik in si ga pripela ob pas. "Le obsij me, saj
3423 XVII |               Danes se je namreč tole pripetilo. Mešetar Jok in Alena..." ~
3424 VIII |             je vstal in se prihuljeno priplazil do hiše. Strniška se je
3425 VIII |            njim je zalajal pes, ki je priplesal iz hiše na cesto, za psom
3426 V    |       tisočaka sta tudi vredna, da se pripogneš. Mar ne? Zakaj povem ti:
3427 VIII |       korenjišču se je ustavila in se pripognila. ~"Skopulja," je spregovoril
3428 XVII |                kar je zvedel. Nato je pripomnil: "Gospodična je zaradi tega
3429 IV   |            vas ne bom dlje motila, se priporočim in na svidenje!" ~"Kar pridite,
3430 VII  |             nam ga zavidajo." ~Ob tem pripovedovanju se je Aleni vzbujal sum,
3431 XIII |          miril, mahljaje z desnico. ~"Pripovedujte, gospod Smrekar!" ~"Stvar
3432 XII  |               zlagano brzojavko in se pripravil na kupčijo. ~Dasi je imel
3433 I    |               pravim: do kruha smo jo pripravili, sedaj naj si pomaga sama;
3434 IV   |           kazala Aleni. ~"Za Miklavža pripravljam, za šolarčke!" ~"To je zares
3435 I    |            lotila z mladostnim ognjem pripravljanja za drugi dan. Škripala so
3436 XII  |            poslal Joka, da naj mu gre pripravljat in mečit Strniško, sam je
3437 VIII |          pisma." ~"Dam," je bil naglo pripravljen pismonoša in je že segal
3438 VII  |         paradiž je v megli." ~"Bodite pripravljeni. Razočaranje rodi bogate
3439 III  |           bilo mrtvo -- vse trudno in pripravljeno za pokoj. ~Edino tolpa kričečih
3440 XVII |         takale mehka roka, ki je tako pripravna kakor vaša. Bog plačaj,
3441 IV   |              dvignila na mizi za kroj prirejene otroške predpasnike in jih
3442 XVII |              tako dolgo živela, da se pririje do kruha. Samo zato. Potem
3443 XXI  |           srce, ki je uživalo krasoto prirode. ~Dve uri sta potekli, preden
3444 XIII |              praznimi dovtipi. ~Ko je prisedla še Smrekarica, se je pričela
3445 XXII |         prisegli na vse to?" ~"Nič ne prisegajmo," je silila Strniška. "Kar
3446 XVII |             tistega pisanja. Tako bom prisegal, da bo dala luža iskro,
3447 XXII |        okleščka pri vratih? Govori in prisezi!" ~Ko bi bili videli, kako
3448 XI   |              peto leto. Tovariš mi je priskrbel virov -- in zato sem jo
3449 XIV  |            deluje, da mu zaradi krika prislonijo lestvo, po kateri se vzpne
3450 VIII |       potegnil iz kupa oklešček in ga prislonil na zaprta vrata, se zavrtel
3451 VI   |               ozrl, je čutil, da izza prislonjenih vetrnic mežikajo oči njegovih
3452 XVI  |           vrata se je ozrla in uho je prisluhnilo, ali se ne slišijo drsajoči
3453 VIII |               in ni trenilo. Kakor bi prisluškal z očmi. Potrpežljivo je
3454 XVI  |          zemljo. Spočetka je Alena še prisluškovala, kdaj začne Smrekar vnovič
3455 VIII |        mešetar Jok in prežal; njegovo prisluškujoče uho je natančno ujelo besede
3456 XXIII|              Tistega dne zvečer se je prismejala k Aleni Mara. Prišla je
3457 V    |                Jaz ne, ker nisem taka prismoda, da bi si žagal vejo, na
3458 IV   |        nervozen." ~"Ne samo nervozen, prismojen -- top -- stroj, navaden
3459 XXIII|            meni ta eksaltirana, napol prismojena demagogka zame? Naj se briga
3460 XV   |        Miklavžev večer. Lepo vsoto je prispevala za darila revnim šolaricam." ~"
3461 IV   |           odložila škarja in meter in prisrčno pozdravila Aleno. ~"Poglejte,
3462 IV   |             že videli, da imam tam na pristavici pošto. ~Skoraj zastonj dajem
3463 XIX  |              vse. Ko je dokončala, je pristavila: "Gorje mi, Minka, ker sem
3464 VII  |        oddahne, ko gre kopat na svojo pristavo in tamkaj krtačit govedo.
3465 XIII |           imamo v srcu." ~"Ali ste vi pristaš ženske emancipacije?" ~"
3466 III  |          smejala, Baruša je skrbela s pristno materinsko skrbjo za najdrobnejše
3467 X    |               naši fari. Vsak dan kdo pristoka in priberači k nam, ves
3468 XVI  |             se je soba izpraznila, so pristopili tudi veljaki do Minke. Vsi
3469 II   |            Marsikdo - seve -- za moje pristradane kronice. -- O, tudi jaz
3470 XVIII|           pogladil sivo, na kozlovsko pristriženo brado. ~Ura je udarila tri
3471 I    |               zrele svobode, se ji je pristudilo tudi to -- in vsa njena
3472 III  |         umetne Alenine maske je takoj prisvetilo zaupanje tiste ženske duše,
3473 XVI  |               Iz besedi se je glasila pritajevana bolečina. Brest je prijel
3474 XIII |                 Zaobrnil je glavo, si pritegnil odejo okrog vratu in zamižal. ~
3475 XX   |           siromaku." ~"Ah, škoda," je pritekel Viktor in držal proti luči
3476 VII  |                sem mislila, zdajle bo pritekla oh, pa te ni bilo, ker te
3477 XVII |           mrzlo steklo in po licih so pritekle solze, tihe, brez joka,
3478 III  |            nje, ko jo je nagnila, sta pritekli dve veliki solzi. ~Oče je
3479 XII  |        Poglejte! Ne kupujem kakor kak pritepen tujec, ki mnogo ponuja,
3480 X    |             na krožniku, ker je jezno pritiskala nanj. ~"Ne bodi nedostojen
3481 XII  |               tepel konja. ~"Morda jo pritisneva kaj malega," je Jok povzel
3482 XXII |             biti konec." ~"Konec," je pritrdil Štupar in udaril po mizi. ~"
3483 II   |       dvomljivo zakašljal, mati pa je pritrdila hčeri. ~"Prav imaš, Alena.
3484 XVI  |          hvale vredno!" ~"Zares," sta pritrdili Smrekarica in Alena. ~"Torej
3485 XV   |                tisti, ki je štedil in pritrgoval, da je hranil in odgajal
3486 I    |             pomisli. Človek se ubija, pritrguje in strada, da odredi otroka.
3487 XIII |             očmi gledala Bresta in mu pritrjevala. ~"Prav imate, da branite
3488 XXII |              prave moke pečen!" so mu pritrjevali Zaseljani. ~"In še večje
3489 XII  |               se je barantija; Jok je privabil v hišo še nekaj sosedov,
3490 XVIII|             po premisleku nadzornik. "Privedite prič. Počakam!" ~"Pojdimo,"
3491 XII  |           stroke v košaro. ~Štefan je privezal konja za okrižje okna in
3492 XXII |         ugodno prodali in jih je zato privezala pijača ob mizo v gostilni,
3493 VI   |             klobuk mešetarjev. ~Izpod privihanih krajcev je mežalo vanjo
3494 XV   |                In kdo je pritiskal in privijal Smrekarja na vašo plat,
3495 XII  |               moledoval: ~"Če ga tako privijete, ne pozabite name. Stotaček
3496 XX   |           Pismonoša je segel v žep in privlekel iz njega posvaljkan ogorek
3497 XII  |             iz gole skoposti ni zlepa privoščila kaj boljšega. Smrekar je
3498 XXII |               pri Rahnetu, kjer so si privoščili razen vina tudi pečenke. ~"
3499 XXII |             bi čudež poslal vanjo! Le privoščite naj jo, saj imate vi drugo." ~"
3500 I    |              zaradi mene ne smete nič privoščiti - to me peče -- odpustita!" ~
3501 XXII |            smejal Andrec, "nič nam ne privoščiš." ~"Kako to, da vam ne privoščim?
3502 I    |             nje." ~Za par hipov je že privrela hčerka Alena v sobo. ~Kakor
3503 XVII |          Smrekar je ob Minkinem imenu privzdignil obrvi, potem se zasmejal,
3504 XV   |             tudi jaz rekla. Njemu naj prizaneso. Če je pa kdo drug, nič