Chapter

3505 VII  |                Alena bi bila najrašji priznala, da je že danes okusila
3506 XVIII|               to uradno zadoščenje in priznanje: kar sem delala, sem delala
3507 XIII |           obednice. ~"Gospodična, tak prizor gane, tako gane, da bi bil
3508 I    |               prihranček, ki si ga je priščipnil redno vsak mesec od pokojnine
3509 IV   |                s katero še zaplate ne prišiješ na raztrgan komolec. To
3510 V    |              hkrati veselo pozdravila prišleca. ~"No, Jok, te je vendar
3511 XX   |           čakala ob izhodu in motrila prišlece. Aleno je prevze lo čudovito
3512 XIII |               Kdor ni tako srečen, da priženi težko doto -- Bog se ga
3513 XIX  |          Skoraj so že dokosili, ko je prižvižgal Štefan vesel in razigran
3514 XXII |               zabavljico. ~"O pravdi? Prmej! Zapomnite si to: Dobrota
3515 V    |       pravilno? Premeril debla?" ~"Za prmoj -." ~Jok se je veril in
3516 XXII |               njim se je vila molčeča procesija. ~Pri Smrekarju so položili
3517 VI   |            Sram ga je bilo te tovorne procesije in še ozreti se ni upal
3518 IV   |              On stori za denar vse in proda vse: sebe, ženo -- otroke --
3519 V    |              se je začel brihtati. Ne prodaja rad gozdov na čez. Na kubike,
3520 XI   |          puščoba in dolgčas, da bi ga prodajale na kilometre!" ~"Jaz se
3521 XII  |               Ko sva sama, vam rečem: Prodajte Smrekarju, ampak pet tisoč
3522 XII  |          Taljanu sporočite, da je les prodan. Ni treba, da bi še sitnaril
3523 IV   |           vabila: Nazaj, nazaj! Tu si prodana -- tu si dekla! Ali njen
3524 X    |           parkrat vprašala, ali misli prodati voli, ker se je oglasil
3525 XV   |              Aleni v oči, kakor bi ji prodirala vprašujoče v dušo, Alena
3526 XIV  |              je globoko priklonila. ~"Profesorja bi že vzela, nič ne rečem.
3527 XIII |             primeri z njimi? Poglejte profesorje in uradnike po mestih! Vsak
3528 XIV  |            seveda! Boš milostna gospa profesorjeva!" ~Ob tem se ji je globoko
3529 VII  |        kljubovala očetu, materi, celo profesorji (tako so trdile sošolke
3530 VI   |               besede: Lahi, Strniška, profit, Minka... ~"Kaj me briga
3531 XVIII|               h katedru in zvil v žep proračun, kakor si ga je sestavljal
3532 XIX  |             vendar je bil njegov glas proseč in se je tresel: ~"Gospodična,
3533 XXIII|       pogledom. Ivana so pretresle te proseče oči. Poiskal je cigarete
3534 XVIII|              vam svetoval, da čimprej prosite premeščenja!" ~Minka se
3535 XXI  |      učiteljica iz Zaselja, nameravam prositi semkaj." ~"Kogá?" se je
3536 IV   |               neki ima Minka od tega? Prosjači, sama daje od te revščine,
3537 XVIII|               prva služba, ki bi bila prosta v mestu, bi bila moja. Sicer
3538 II   |              Za trideset kron. In vse prosto, seveda." ~"Saj ni slabo!" ~"
3539 I    |             roži, dajte bele ceste in prostranega neba tej duši, dajte dvoran
3540 XVIII|             je moja skrivnost! Živela prosveta našega naroda!" ~Alena je
3541 XVIII|     učiteljico, ki naj nosi med narod prosveto in napredek, ne pa nazadnjaštva." ~"
3542 XX   |             ga še nikdar ne bil trgal protin po nogah. Zavila sta v restavracijo. ~"
3543 XXII |           zate tudi nekoliko! Zato si protiven in te ni bilo blizu." ~Rahne
3544 XX   |           najedel." ~"Mm, kakšna lepa proza!" je ugovarjala Marijanica
3545 XIV  |          zvenela na uho Alenina nagla prošnja: le povabi ga -- in njena
3546 XI   |          suknji. Njegova hoja je bila prožna in mladeniška. Pojav mestne
3547 IV   |              je spomnila, kako je šel prožno proti njej, kako gladko
3548 XVI  |          sklonjeno glavo proti svojim prsim. Ni imel, ni vedel besede
3549 X    |            materi, ker se je zbodel v prstek. Ne, danes že ne. Kaj mi
3550 IV   |          Pikapolonica je zaplesala na prstku, poskušala in odpirala krila -
3551 VIII |           ujame v ta precep, izmaknil prstov iz njega. Ne bo si jih ne!
3552 IV   |            okroglega hrošča ter ga na prstu prinesel Aleni. ~"Poglej," --
3553 V    |              cefrati franže namiznega prta. ~"Pusti!" je zagrmel oče. "
3554 X    |             ga je pobiral. Drugekrati prtiča niti razgrnil ni. ~Smrekarica
3555 XII  |            trgovca iz Trsta, je kljub prvemu, nenadnemu sklepu dolgo
3556 IX   |             pobočju hribov je gorel v prvih sončnih žarkih. Kakor plameni
3557 XVII |         zimsko pokrajino. Sneg ni več pršal v drobnih zrncih, začelo
3558 VIII |        priplesal iz hiše na cesto, za psom je prišla Strniška s cajnico
3559 XII  |           prsti in metal drobce proti psu, ki je napenjal verigo in
3560 I    |             se in poje in tišči kakor ptič iz gajbe: ven, ven v svet!" ~"
3561 III  |        dvignila v zrak. ~"Oh, ti črni ptiči," je spregovorila vsa preplašena
3562 IV   |             smrekami pogovarjam, pa s ptičicami, kakor princezinje v bajkah.
3563 III  |              so iskale rož, njeno uho ptičjega petja -- a vse je bilo mrtvo --
3564 IV   |              boš nastavljal nedolžnim ptičkom. Kar pusti! Danes se bova
3565 XXIII|           domislil in se v duši kesal puhle fraze. ~"Alena, zanimivo
3566 XIV  |        Resnično! Minka je otrovana po puhlem demagoštvu. Sama -- zlato
3567 X    |               kakor njega. ~"Hinavska puhlica," je pomislila, ko je lupila
3568 XIV  |           nepoboljšljivega!" ~Mara je puhnila oblak dima proti stropu. ~"
3569 XX   |               Iz vsakega plamenčka je puhtelo, kakor bi padla ljubezen
3570 XVII |                Povejte vi tisti svoji punci..." ~Brest je planil s stola. ~"
3571 XXI  |             cukrene otroke in strdene punčke bi vsak krotil in učil.
3572 XXII |             seveda, tisto Smrekarjevo punco, ki Minki ne seže niti do
3573 XXII |             je. Prve dni so se otroci puntali, da smo že stari rekli:
3574 XXI  |             je vselej nabrskana kakor puran, če vidi rdečo ruto. Takele
3575 XIV  |            utemeljeno njeno veselje. ~Pust dan je bila tista novembrska
3576 XI   |              povem, Minka, da ne bomo puste pri teh večerih. Jaz, recimo,
3577 I    |           nekaj stalnih biljardistih, pustih kvartopircih in časniških
3578 XVII |          Stisnil ji je roko, Alena je pustila svojo kakor brezčutna v
3579 IV   |              ni zadela kakor sprožena puščica, ampak se je vbadala počasi
3580 XI   |              bridkost in nič drugega, puščoba in dolgčas, da bi ga prodajale
3581 XXIII|            novico sredi prazne zimske puščobe, o Brestovem begu. ~"Prav
3582 VI   |           vplivalo tudi nanjo. Prazno puščobo je začutila v sebi in krog
3583 XVIII|            njivo, kjer bo zorela moja pšenica. Toda to je moja skrivnost!
3584 XXI  |            Poglejte me, štiri mernike pšenice vam nesem po stopnicah,
3585 XVIII|              žanjica in požanji zrelo pšenico. To se pravi: vrzi skoz
3586 XIV  |             iz klasične filologije in rabil, kar se je dalo, grških
3587 II   |               v roke, da ne bo več za rabo!" ~"Rokavice je pravzaprav
3588 XVII |                 in devet je -." Ko je račun seštel, je zaklical Brestu,
3589 I    |            nazaj v predalček in začel računati. Za vlak -- karta za na
3590 VI   |           premotil, je odprl zamazano računsko knjigo in pretehtaval dolžnike
3591 XXII |         privošči si ga, ko si tako po računu prodal voli." ~Krčmar je
3592 I    |           jezo zaradi svoje prevelike radodarnosti; ali Baruša se je dvignila
3593 XXI  |               pri Smrekarju in je vsa radostna vezovala Štefana ter se
3594 XV   |             bodi prepričana, da nisem radovedna." ~"Verjemi, Minka, da pravzaprav
3595 XVIII|              za šipami vseh učnih sob radovedne glave učiteljskega osebja.
3596 XXI  |              tega dogodka natlačena z radovednimi glavami. Ko so drsajoči
3597 XI   |              iz strahu in prerojena v radovednosti, je zorela v koprnenje,
3598 XX   |         neumnost! -- Ko bi bila Alena rafinirana ženska -- ba -- kdo bi se
3599 XVIII|            nekaj pomeni!" ~"Pomeni?"  Rahla rdečica je šinila Minki
3600 XXII |            pit. Jok je vrgel klobuk v Rahneta, ki ga je pobral in obesil
3601 XXII |              posestniki so sedeli pri Rahnetu, kjer so si privoščili razen
3602 XVII |         pravimo, take še nismo imeli. Rajni gospod Jakob so bili na
3603 XVII |              ki je zdrsnila starici z ramen, in ji pogladila pramen
3604 I    |          besedo, ki je zabolela kakor rana v srcu. Oči so se jima ovlažile. ~
3605 XX   |            Viktor in držal proti luči ranjenega možička.  "Popravim," je
3606 XX   |          sedaj popravim škodo! Kje je ranjeni pastirec?" ~Alena mu je
3607 XIII |                 Viktorju niso ugajale raskave in klejaste dlani očetove.
3608 XVII |         takšno družbo. Zato je v njej rastla moč volje, porajal se ji
3609 XVII |             se večale, skladi desk so rastli. Štefan je pisal in računal,
3610 VII  |            gore, čez bistre potoke in ravno polje. ~Preljuba Alenčica,
3611 XX   |         parkrat prestopil, da je ujel ravnotežje. ~"Ali ste bili v Ljubljani?" ~"
3612 XXII |           omenil Markovec. ~"Da mi bo razbijal in me zmerjal! Naj pije,
3613 IV   |           bombe, tedaj me pokliči, da razbijeva ta pusti svet!" ~"Ali pa
3614 IV   |             dekla! Ali njen značaj je razbil tesnobo v prsih, skočila
3615 XVII |                In vselej takrat se je razblinil zlobni krog, prednjo je
3616 XXIII|           Minka. Vsi moji vzori so se razblinili in čezdalje bolj spoznavam,
3617 XIX  |               v sončni luči se je vse razblinilo. Ščinkavci in strnadi so
3618 XII  |                Zakrohotal se je kakor razbojnik. ~"Tiho, norec pijanski!
3619 XV   |           telesu. "Mene je groza tega razbojnika." ~Minka je tolažila Strniško,
3620 XIX  |            pomirjali. Hotela je mirno razbrati razburjene misli. Toda ni
3621 XV   |               je odšla. Srce se ji je razburilo in jeza jo je trla. ~"Zavist,
3622 XVI  |      preprosta in otročja, da se tako razburja in tako plaši ob praznem
3623 XVII |     razburjenje. ~"Bodite mirni in ne razburjajte se! Naj vam to zadostuje.
3624 XIV  |             in egoizem!" ~Brest se ni razburjal. Z umetnim smehljajem je
3625 XIX  |              Hotela je mirno razbrati razburjene misli. Toda ni mogla. Prijetna
3626 X    |        daljave, dokler ni v krogotoku razburjenih misli utihnil še ta. Alena
3627 XVII |          Videla je na njegovem obrazu razburjenje. ~"Bodite mirni in ne razburjajte
3628 XVIII|               pojma. Zato je po prvem razburjenju, katerega ni izdalo kar
3629 XIII |            začela gredoč ognjevito in razburjeno pripovedovati Brestu, kar
3630 XXIII|               bolne krave in za tiste razcapane bukovške otroke! To je že
3631 XIV  |               bogatega plačila nosijo razcefrane hlače in stradajo, da se
3632 I    |             popje, pa tudi ni bila še razcvel cvet. Tisto mlado jutro
3633 XI   |               čim bolj se je krajšala razdalja med njo in Brestom: ~"Brest
3634 III  |         vnovič s še silnejšo močjo, z razdaljo od doma je pokala vez, ki
3635 VI   |             je pozdravila Erna, ki je razdeljevala pošto in pobirala pisma
3636 V    |         zaškripal Smrekar, razgret in razdražen. ~"Jok, govori!" ~"Ko sva
3637 XXIII|           toda ženska gizdavost jo je razdražila, da jo je pekla tuja ljubezen.
3638 XXIII|                Ne vem, zakaj sem tako razdražljiva, tako razmišljena pri pouku." ~"
3639 XVI  |         pismonošo so pestili, Erna je razgadena, da kar skovika, celo mene
3640 VIII |              vejo, ki mu je zastirala razgled. Nato je segel po čutaro
3641 IV   |            seveda, kako sem pozabila! Razglednica za vas!" ~Poštarica je segla
3642 IX   |               sobici, s tistim pustim razgledom na goli zid sosednje hiše,
3643 VIII |            ustavil in se ni z nikomer razgovarjal. ~Ko se je začela dvigati
3644 XIV  |             Gotovo ste kaj zanimivega razgovarjale. Žal, če sem vas zmotil." ~
3645 XXII |             kučme. Možje so se glasno razgovarjali, da se je razlegalo po dolini
3646 XIV  |          vesela, da je Mara pretrgala razgovor, ki je postajal rezek. ~"
3647 XIV  |       Pomislite, zadnja beseda našega razgovora je bila: revolucionar!" ~"
3648 XIII |               Ker se je Viktor ob tem razgovoru zelo slabo zabaval, je pričel
3649 XV   |          povedali. -- Ven, nič ne boš razgrajal! Ven!" ~Strniška mu je odprla
3650 I    |          pomisli, oče -- Baruša se je razgrela in se s širokimi kretnjami
3651 XVIII|         nekoliko vina -- vse to jo je razgrelo, da se je je polotila domov
3652 V    |                 je zaškripal Smrekar, razgret in razdražen. ~"Jok, govori!" ~"
3653 XIII |           vodil Ivan, dokler niso vsi razgreti popol noma pozabili stanovske
3654 XIII |               Ugovarjam!"  Ivan se je razgreval, Smrekar je jedel s slastjo
3655 XIV  |           ponosna nanj!" ~Minka se je razgrevala čezdalje bolj. ~"In če domovina
3656 VII  |              šla v svojo sobo. ~Tu je razgrnila še enkrat predse pismo,
3657 XX   |        pogledal na mizo, kjer so bile razgrnjene pole s podobicami, ob katerih
3658 XIX  |            prižvižgal Štefan vesel in razigran v sobo. Kakor bi se ločila
3659 XVIII|              naroda!" ~Alena je sredi razigrane družbe pozabila na večerjo
3660 XVI  |               bledela, kakor da bi jo razjedala bolezen. Celo Smrekarica
3661 III  |               misli!" ~Pa se je zopet razjezil nad to sodbo, in Alena je
3662 III  |              v naslanjač in se bridko razjokal. - ~Ko je vlak pretegnil
3663 VII  |        povabila na polje. Megla se je razkadila in žolto jesensko sonce
3664 X    |            roki, kakor bi s kretnjami razkazoval svoje zdravje. ~"Tudi na
3665 XXIII|           obiskovala in ji obetala in razkladala nove načrte, češ, naj tudi
3666 I    |                 odpustita!" ~Alena je razklenila roke pa prijela očetovo
3667 XVII |               hip obstala. Mešetar je razkleščil usta, da so se pokazali
3668 XXII |             obesil na kljuko, nato je razkrilil roke in opotekaje se lovil
3669 XIX  |               roke so se same od sebe razkrilile -- in preden se je zavedel
3670 I    |             letovišča, kmetiške so se razkropile po deželi -- in ona je obtičala
3671 V    |               smehljala in mu gladila razkuštrane lase. ~"Lej, Štefan, kako
3672 XVIII|               ni bila. Ob tej deklini razlagi se ji je zdanilo. ~A tedaj
3673 XI   |               in Jok barantata, da se razlega skoz okna na cesto. In iz
3674 XXII |           hrumelo. Šum in hrušč se je razlegal iz gostiln, s sejmišča so
3675 XXII |               šotori so razobesili in razložili od semnja do semnja potujoči
3676 XIV  |             pričeli peti; Brest se je razmajal in bil naraven ter zato
3677 XXII |               mu je strašno kljuvalo, razmazane črke so se začele premikati,
3678 XXIII|             lahko takoj do ustaljenih razmer, gmotnih in družabnih, ker
3679 VI   |          Viktor se je smejal in iskal razmetane obleke po sobi. Alena mu
3680 XXI  |              Jok popiva že več dni in razmetava denar. Vse govori kar očitno,
3681 I    |           Strop se je višal, stene se razmikale in kakor omotična se je
3682 XVII |     gospodični Aleni, da naj nikar ne razmišlja blaznih reči in naj pomni,
3683 XVIII|      Učiteljici sta naglo dokosili in razmišljali, vračajoč se v šolo, kam
3684 XVII |               je blazno, če sploh kaj razmišljate o tej stvari, češ da je
3685 XVI  |               dala poguma. ~Začela je razmišljati dogodke, ki so jo tako vznemirili.
3686 XXIII|               tako razdražljiva, tako razmišljena pri pouku." ~"Ne ponižuj
3687 XI   |          vprašala Alena tako naglo in razmišljeno, da bi se bila skoraj ugriznila
3688 XXII |            umazane listke in zaznamke raznih kupčij. Ko je odprl zadnji,
3689 VIII |              že kot tebi! Tisto pošto raznosiš, ob mesecu je pa gotov denar.
3690 XXI  |            polo in si nato ogledovala raznovrstni drobiž po Alenini sobi. ~"
3691 XXII |              in lemeže, pod šotori so razobesili in razložili od semnja do
3692 VII  |                  Bodite pripravljeni. Razočaranje rodi bogate sadove! Pri
3693 XVII |             to ugodno mesto? Ko bi mi razodeli, kakor vam je želja." ~Alena
3694 XIII |       vprašali, ali sem mož! Morda mi razodenete sedaj, kar vas teži pri
3695 XV   |          spregovorila Minka: ~"Alena, razodeni mi, kaj ti je. Če mi zaupaš!
3696 IV   |              vam te želje ne bo treba razodevati, jo bom pa vendarle. Alena,
3697 XVII |             stiskale robec. ~Ko se je razpalila domišljija do vrhunca, da
3698 II   |              pokazala od dobrega vina razpaljena lica. ~Mož je zadovoljno
3699 III  |              je jesenski hlad rezal v razpaljeni obraz. Nekaj hipov je preždela
3700 XVIII|             odvrnila Minka in odšla z razpaljenimi lici za nadzornikom iz sobe. ~
3701 XI   |              tri so obstale. ~Mara je razpela sončnik in zakrožila z njim
3702 III  |               njej, se je oklenila in razplakala kakor dojenček na njenih
3703 XVI  |             večerji, ko je močno vino razplalo kri, se je razplela govorica.
3704 XVI  |              vino razplalo kri, se je razplela govorica. Smrekar je pričel. ~"
3705 XXII |        ponujali z vinom, dokler se ni razpletel pogovor o drugih stvareh
3706 VII  |             delo nikdar ne vpraša: si razpoložen, se ti ljubi, ali te veseli
3707 X    |            užaljen, Alena pa kaj malo razpoložena za pouk. Čutila je dobro,
3708 IX   |               vladalo izredno živahno razpoloženje, Viktor je znosil Aleni,
3709 XVIII|              ker se je porodil v fari razpor in ste tega vzrok kolikor
3710 XVII |          vriskala in se smejala kakor razposajen otrok. ~Bližale so se božične
3711 VI   |               ji je bilo, ker je mali razposajenec neprestano brbljal in nagajal,
3712 XXII |         poslušal. Preden so prišli do razpotja, so zapeli kraguljčki. Od
3713 VII  |             se zapletli v to zanimivo razpravo, pa bi v sredi obtičali;
3714 XXIII|               stiskale, na čelu so se razpredle temne gubice. ~"Varavec!"
3715 I    |            lica, od njenih valovitih, razpuščenih las; spominjala se je svoje
3716 VI   |               k oknu in, kakor je bil razráhan in odpet, ga je odprl in
3717 XVIII|              je stopil v nadučiteljev razred, se kratko pomudil in šel
3718 XVIII|              šel k Mari. Prelistal je razrednico, pregledal katalog, odbral
3719 XVIII|              pouk in napredek v mojem razredu, potem mi to delo kar prepovejte.
3720 XVIII|              ne vleče, ampak še danes razsodi, ali je tožba upravičena
3721 XVIII|              zaključiti zaslišanje in razsoditi, da bo treba še več prič,
3722 X    |                In ta deški smeh je ni razsrdil, kakor klic vesele moči
3723 XXIII|           rute. ~"Ali si se danes kaj razsrdila v šoli," je izpregovoril
3724 I    |            Aleni dolge lase, ki so se razsuli čez rameni in vznemirjene
3725 XII  |       Strniško vred poželjivo gledali razsuti denar na mizi, pili in začeli
3726 XVI  |              vrata, bengalična luč je razsvetlila sobo, prikazal se je angel,
3727 XVI  |                ko je videl beli vrat, razsvetljen od zlatih zvezd, in sklonjeno
3728 XIII |            dolgo. Menda me po pravici raztogoti tako delovanje tiste učiteljice,
3729 VI   |       Viktorjev jok razburil še bolj. Raztogotila se je, da je stisnila ustnice
3730 IX   |                Da, da! Kako se človek raztrese. Čakal sem vas in navsezadnje
3731 IX   |          zaglobil. Zato jo je vprašal raztresen: ~"Kaj bi radi?" ~"Ker ste
3732 IV   |             še zaplate ne prišiješ na raztrgan komolec. To si zapomnite!" ~"
3733 III  |           pokala vez, ki jo je morala raztrgati prej ali slej -- in preden
3734 I    |           doma! -- Sicer pa, kaj kmet razume," je dostavila prek možu
3735 II   |            hčer. "Da se vidi, kako ne razumejo. Če bi prišla Alena za deklo,
3736 XXI  |            Minka in Jera sta se naglo razumeli in pomenili, in sicer tako
3737 XII  |                 No, no, saj tudi šale razumemo." ~"Nič, ne boš me ne! Kakor
3738 VI   |           izterja vse te širom doline razupane stotake! Bomo videli, kdo
3739 IV   |                  Kaj v šoli ne dobite razvedrila?" ~"V šoli, kaj še! Vprašam
3740 XVII |              snežni metež, nebo se je razvedrilo in na belo ravan je svetilo
3741 XVIII|              mrak. ~Sam po sebi se je razvil v šoli vesel večer, katerega
3742 IV   |              krila - izpod njih se je razvila tenka srajčica -- plev --
3743 XIV  |            silno ugaja, kadar se tako razvname, da vse kipi v njej. Idealna
3744 XIX  |             sem srečna!" ~Minka se je razvnela, da ji je šinila kri v lica. ~
3745 XVII |              Gospodična," Brest se je razvnemal, "za kar so drugi vas, za
3746 XIII |              preveč in po nepotrebnem razvnemala. Dobro, molčim. Toda, prosim
3747 XXII |             Markovec, ki se je pričel razvnemati. "In taka je ta stvar, da
3748 XVI  |          Sedaj ni nikogar! ~Tako je v razvneti domišljiji, ki jo je mučila
3749 XX   |               umrl vzdih na ustnicah, razširila je roke in objela hčerko.
3750 I    |         očetovih ust, so se ji hipoma razširile stisnjene ustnice, za njimi
3751 XVI  |           ugovarjal. ~Ko se je družba razšla, je hodil Smrekar dolgo
3752 XI   |              so bile vesele, da so se razšle, ker so vse občutile z nerazumljivo
3753 XXII |           prikimali in se nato potrti razšli. ~Smrekar je šel z listnico
3754 XVIII|              četrt, učiteljstvo se je razšlo po sobah. ~Kakor dopoldne
3755 XVI  |              divjal in vsakega surovo razžalil, kdor bi mu ta večer ugovarjal. ~
3756 IV   |    brezizrazno, okroglo in neprijetno rdeče, je še kazil rožen ščipalnik.
3757 IX   |          njenim oknom, da so se žolto rdeči listi usipali trumoma na
3758 IV   |              vedla na staro komodo za rdečim zagrinjalom, ki je delilo
3759 XXI  |        nabrskana kakor puran, če vidi rdečo ruto. Takele ste! Pojdiva
3760 X    |           hodila po gozdu, lice ji je rdelo, in preden se je zavedela,
3761 XIX  |        razbeljeno glavo. Ves ta stari red v okolici, vsesplošna brezčutnost
3762 XXI  |               so bili obiski pri njih redka izjema. Alena je stopila
3763 XIV  |          Kljub brezvetrju so odpadali redki listi z drevja in se v vrtincih
3764 XVI  |        slučajni pravdi celo on -- kot redni gost -- bil zaslišan za
3765 I    |                ki si ga je priščipnil redno vsak mesec od pokojnine
3766 IV   |            učila!" ~Deček je izpustil rep in šop žime mu je zdrsnil
3767 IV   |            konju in mu čupal grivo iz repa. ~"Kaj pa delaš? Ne smeš!" ~"
3768 XI   |            Prešernovo: Gosence kaj na repo varje, kak perdeluje se
3769 XI   |                Pri večerih bo vladala republika!" ~"Čeprav anarhija," se
3770 XV   |               Nervozno se je igrala z resami ogrinjače in nejevolja ji
3771 XX   |              otrok misli, da je stvar resna, potem, kaj potem?" ~Brest
3772 XVII |               nje, se je razveselila. Resne, zamišljene gube na licih
3773 XVIII|             usahlem licu so pričale o resnobnosti sodnika. ~"Gospodična, vi
3774 IV   |            spregovorila to s čudovito resnobo, z dvignjenimi obrvmi in
3775 XX   |         protin po nogah. Zavila sta v restavracijo. ~"Poglej, Alenčica, kako
3776 XXIII|            drugega nič. Veste, da sem reven, veste, da imam dolgove --
3777 XIV  |             večer tudi Bresta. Saj je revež. Doma tiči in študira; kaj
3778 VIII |                kakor sva midva, in še reveža povrhu, vsako stopinjo plačevali!
3779 XXII |             bogatine, mešetarji so za reveže! Aha, zato bi nas radi -
3780 XVIII|      zdravnika, katerega sem za nekaj revežev iz lastne revščine celo
3781 XII  |           poje boben pred hišo, kakor revežu. Jutri potemtakem se dogovorimo." ~
3782 I    |           jesen, pa je mož že zavijal revmatične noge s staro plahto in premestil
3783 III  |            pozabil na naslanjač in na revmatizem ter je drsal venomer iz
3784 I    |           takole dajejo in prepirajo. Revna je moja pokojnina, pa sem
3785 XI   |          blagoslovljeno tvoje ime, ti revni vaški učitelj!" ~"Alena,
3786 XV   |               je prispevala za darila revnim šolaricam." ~"Grem," je
3787 XIV  |              nam mora biti le šola za revolucijo mladih, idealnih duhov.
3788 VI   |               celo učiteljica, takole revše, vtika vmes in se briga
3789 III  |               ker ji je jesenski hlad rezal v razpaljeni obraz. Nekaj
3790 XVIII|         učiteljico, kakor bi jim mati rezala belega kruha. In vendar
3791 XIV  |               poedinca. Kruh, do sita rezan kruh, to prvo, potem narod
3792 XIII |             nam bili kosi kruha tenko rezani. Zato naj vsak stan skrbi,
3793 XIV  |              razgovor, ki je postajal rezek. ~"To je čisto akademično,
3794 VI   |              ni vedel, zakaj. Alenini rezki opomini so ga begali, vprašanj
3795 XX   |               ko je videl, kako naglo rezlja Brest in pomaga Aleni. ~"
3796 I    |                še voza ni! In čast je rešena! -- Sedaj se, Alena, takoj
3797 XIII |             očeta za pestmi, da bi se rešil. Oče ga je pa dvignil kvišku
3798 XXI  |           zate. Ne izgubljaš leta, se rešiš Smr ekarja in vseh neprilik,
3799 VI   |               videli, kdo se bo tedaj režal in se čeljustil ter mežikal
3800 XX   |             ovčic ne boš imel. Pa sam reži, na!" ~Tako je Alena odgovorila
3801 IX   |            Potem je razumel kletev in rigajoči: "Ti! Ti! Jaz nič!" Smrekar
3802 XXII |              trden možak deva komaj v ris, na, sedaj pa takole! Vse
3803 I    |              svet -- v valove! ~Njene rjave, zaupanja polne oči so gledale
3804 VIII |              brez otrok. Pred hišo so rjavele zorane njive, ozimina je
3805 XV   |               snežinka in izginila na rjavem travniku. ~Ko sta prišli
3806 XXI  |           slemenih so se rezko črtali rjavi robovi slame in desk ob
3807 XXIII|           vijoličastih vijugicah krog roba rute. ~"Ali si se danes
3808 XVII |               pisarni celo prepeval z robatim glasom. ~Nekoč je vprašal: "
3809 XXIII|             je začela Alena in iskala robca, ker so ji silile zopet
3810 XXI  |            tal v bele kožuščke. Le ob robeh pri strehah in slemenih
3811 XXI  |              so se rezko črtali rjavi robovi slame in desk ob snegu,
3812 XXI  |               in ji pokazal osle. ~Na robu planote je čakal župnikov
3813 XX   |                ne!" ~Deček je dvignil ročice in se obesil Aleni za vrat.
3814 I    |             učene in lepe in poštenih rodbin, križem sveta. Ali je tega
3815 III  |       dočakana, ko zamahne meč časa v rodbino ter odseka kri od krvi,
3816 XIX  |              grenki kruh, in že se je rodilo iz njega spoznanje. Mara
3817 I    |             zarezali dve krepki črti. Roditelja sta se spogledala, oči so
3818 III  |             ko greste v službo v mojo rodno vas, pozdravim prvi." ~"
3819 VI   |               vdova Strniška in se mu rogala. Tujo, laško govorico je
3820 XVI  |             so se meni izgubila, tako rogoviliti, bi morala nastati vojska,
3821 XIV  |              že Ciceron, da je človek rojen domovini, ne sebi?" ~"Govorniška
3822 I    |                da so zdrsnili ohlapni rokavci nad komolce, in objela oba,
3823 II   |              da ne bo več za rabo!" ~"Rokavice je pravzaprav res škoda,
3824 II   |          gospod. Kakšne roke je imel! Rokavico mi je osmolil, ko mi je
3825 VIII |              dokler ni zagledal belih rokavov, ki so se gibali med bukovjem
3826 XVII |           naprej, zapenjajoč gumb pri rokavu, in bolj zarohnel nego izgovoril: ~"
3827 VII  |              drugačna uteha, kajne? V romanih se bere tako." ~"Kako ste
3828 IV   |              nič; če bi še cigaret in romanov ne bilo na svetu, potem
3829 IX   |             se je odbijal vsako jutro ropot voz in vozičkov in šum pešcev.
3830 XXII |           stol, se je tako prestrašil ropota, da je obsedel, stiskajoč
3831 VI   |          konja od mize v kot, da je z ropotom glušila te besede, ki so
3832 III  |         prtljago. V grlo mu je ob tem ropotu silil vzklik: Nikar od tod! ~-
3833 XV   |             očetove oči, hrepeneče in rosne, take so se ji zdele vrstice
3834 I    |           tako je povzela iz slik, na rovaš emancipacije vse dovoljeno --
3835 XI   |            svet tega imena zavedal. Z rovnico, z nožem in cepiči je hodil
3836 XX   |        gledala njena lepa glava kakor roža iz temnega grma. ~"Le nobel,"
3837 I    |             so bile same rože, in nad rožami skrivnostni vonj, nepoznan
3838 I    |              njene misli so bile same rože, in nad rožami skrivnostni
3839 IV   |         neprijetno rdeče, je še kazil rožen ščipalnik. Prava podoba
3840 I    |              v življenje! Dajte sonca roži, dajte bele ceste in prostranega
3841 XIV  |              moj!" ~"Če bo! Čestitam, rožica za klobukom! Daj mi cigareto!" ~"
3842 XXIII|             je nanosil Ivan. ~"Kajne, rožice, da ni tak! Res je šel,
3843 XIV  |             kar odnese s seboj, kakor rožico za klobukom. Tak bo moj!" ~"
3844 XVII |             suhi prsti so se oklepali rožnega venca. ~S težavo je dvignila
3845 V    |             pa je segel po steklenici ruma in si natočil v vinski kozarec. ~"
3846 VI   |              pota v grm, pljunil skoz rumene zobe tobakovo vodo in potresel
3847 IX   |            obleko rezko dvigale iznad rumenega jesenskega gozda. ~Alena
3848 XVII |               usta, da so se pokazali rumeni zobje, stopil z eno nogo
3849 V    |            zarežal in pokazal škrbine rumenih zob. ~"Jaz ne, ker nisem
3850 XXI  |           snegu proti njim vijugaste, rumenkaste steze. ~Minka se je napotila
3851 I    |             strahovite škornje, kakor ruski mužiki, in na lojtrah se
3852 VI   |              je prinesel tako rekoč v ruti zavezano s seboj. In danes
3853 XX   |                Srce je vzkipelo, bela rutica je odgovarjala Brestovemu
3854 II   |              mrzli prigrizek, štručke rženega in maslenega kruha, krožnike
3855 VI   |           jabolko. Rahlo mu je izvila sad iz roke, Viktor je trmasto
3856 IX   |         karkoli je dosegel slaščic in sadja, na krožnik, Smrekar se
3857 VII  |               Razočaranje rodi bogate sadove! Pri Smrekarjevih ga gotovo
3858 XI   |          Poglejta, tu smo pri krasnem sadovnjaku. Zimska jabolka odtrgavajo.
3859 IV   |             njeno stanovanje je modni salon!" ~Mara je dvignila na mizi
3860 XX   |          ubogal. Je rekla: Čemu ti bo salonska suknja pod svrhnik? Nič
3861 XIV  |      pozdravljal in se kretal kakor v salonu. ~"Tukajle, prosim!" ~Mara
3862 II   |          razveselil samega sebe in se samemu sebi od veselja odkril. ~"
3863 VII  |            snovanje, je šel pred enim samim grozečim pogledom po vodi.
3864 XXIII|                Kaj me briga ljudstvo! Sámo nič vredno, zato je táko.
3865 VI   |         vozniki so pokali z biči tako samopašno, da ga je vselej zabolelo,
3866 XIX  |             kjerkoli, ali mati nuna v samostanu, ali mati ob posteljah bolnikov --
3867 XXIII|               Ali nisi samostojna ti, samostojen jaz? Čemu Minkino mešetarjenje?
3868 I    |              hrepenenje po svobodi in samostojnosti, kar so kot pečat potrjevale
3869 XVII |               Brestovih, se je odzval samoten ženski glas v sobi. Mati
3870 IX   |              tam so stale sredi gozda samotne smreke, ki so se s črno
3871 XX   |           prestrašila, ker je že lela samotnega kotička, kjer bi se umirila
3872 X    |            več. ~Pogumna je stopila s samozavestnim korakom po sobi, prižgala
3873 III  |        krenila proti kočiji umerjeno, samozavestno. ~Komaj je napravila nekaj
3874 XX   |               pogledala po konjih, po saneh in po kožuščku, izza katerega
3875 XI   |           bridkosti v njem, kakor sem sanjala v Ljubljani." ~"Več bridkosti?
3876 IV   |         princezinje v bajkah. Za take sanjarije mora biti človek nekoliko
3877 XIII |           najrajši v samoti kje in bi sanjaril." ~"Tudi mene! Ali drugod
3878 XIII |        mesečina v vežo, tista tiha in sanjava jesenska mesečina. ~"Kako
3879 I    |               obtičala v mestu. Tiste sanjave svobode in sreče po maturi
3880 I    |            Trpotec se je predramil iz sanjavosti. ~"Taka je postava življenja!" ~"
3881 XVII |         hrepenenja. Z Viktorjem se je sankala po bregu, vriskala in se
3882 XXII |              zavili ob razpotju proti sankam. ~Hlapec je svetil nekomu
3883 XXI  |               čakal župnikov pastir s sankami. ~"Da se ne boste mučili,
3884 XX   |            kozla, Alena je gledala za sanmi, torbica v roki ji je trepetala.
3885 III  |              grlu, da je zinil, lovil sape in glo boko hropel. ~"Še
3886 XX   |            ter neprenehoma povlekaval sapo skoz nos, da je tajil solze,
3887 XI   |              prikriti rdečico Mara. ~"Sebičnica!" je zamrmrala Minka. ~"
3888 XV   |             Erna!" ~Alena ni utegnila seči po roki, katero ji je Erna
3889 II   |          sédel in se upognil, tako je sed<138>l in spal v naslanjaču.
3890 XXI  |               sedel na stol, katerega sedalo je bilo zaradi starosti
3891 XIII |               Čutil je, kako so ji be sede vrele iz dna srca, kako
3892 XXII |        Plankarju, trdni posestniki so sedeli pri Rahnetu, kjer so si
3893 I    |             išče domačo učiteljico za sedemletnega sinčka. Kraj prijazen. Plača
3894 XII  |           odnesla iz hiše. ~"Jok, pod sedežem na koleslju je vino in cvrtje.
3895 XIII |      vzkliknil Brest in se zravnal na sedežu. ~"Dobro. O priliki!" ~Brest
3896 VIII |             Ali si ti za krčmarja, ko sediš brez pijače v krčmi?" ~"
3897 XIV  |              bratovščino s poljubi in sedle okrog mize. ~"Ali si Bresta
3898 IX   |             potekle tako naglo, da so sedli takoj k obedu, ko sta se
3899 I    |         Smrekarju. Vlak odhaja ob pol sedmih. Takole!" ~Trpotec se je
3900 XXIII|           uprle v Minko, bela roka je segala po prijateljici. ~"Kaj ti
3901 XXII |             in dan, so si sredi ceste segali v roke in se glasno pozdravljali. ~
3902 XI   |         predlogom zadovoljne in so si segle v roke. ~"Torej suha bratovščina,"
3903 IX   |          sunkoma razklenile, prsti so segli po listu -- in odločno zlomili
3904 XII  |              pestini, mene ne boš. Če segnije ves les na mestu, ne bom
3905 XXII |             je razlegal iz gostiln, s sejmišča so udarjali hripavi glasovi
3906 XXII |             žene radi in jih nismo na sejmu kupili ali iz Amerike naročili.
3907 VI   |         podedoval ta posel kot poštni sel, je udaril parkrat huje
3908 XXI  |             vlak, da si uredim vse za selitev." ~Minka je čutila, kako
3909 VII  |         Sedite, pa kar povejte! Tako, semle; je vse navlečeno." ~Minka
3910 XXII |          meketanje drobnice ter so se semnjevalci porazšli na vse vetrove. ~
3911 XXII |           neke kupčije." ~Vrsta črnih senc je obstala druga za drugo
3912 XVII |              stisnila glavo v dlan, v senceh je čutila utripe razburjenega
3913 IV   |               zviti, da so ji na obeh sencih silili stremeni izpod zapon
3914 X    |              ni klonila pred to temno senco. Zapela je in pevajoč šla
3915 XXII |               na trg svežnje grabelj, senenih vil, toporišč, kožuhovine
3916 XVIII|              proračun, kakor si ga je sestavljal ob skromni plači za božične
3917 XVII |             da ne bo hudega! Izvolite sesti, pa ne zamerite, samo en
3918 XXI  |              se zmenita. Jera je moja sestra, gospodinja pa je zato prav
3919 IX   |               zlomili pečat, da so se sesuli drobci na mizo. ~Ko se je
3920 XI   |           zastonj! Narod bo žel od te setve!" ~"Narod, narod, ti in
3921 XVII |              gubice, kljubovalnost je sevala iz oči. Brest je bil zamamljen.
3922 XIX  |             Minkine oči, v katerih je sevalo kakor materinski ogenj.
3923 XV   |             peči. ~"Tako prebito piha sever, da se mi je zanohtalo,
3924 XVI  |               njene zasluge! Drugi ji sezidajte hišo, ona se bo košatila
3925 XVII |              devet je -." Ko je račun seštel, je zaklical Brestu, katerega
3926 VI   |      pretehtaval dolžnike in obresti, sešteval in računal. Toda komaj dve
3927 XXII |        Smrekarjevo punco, ki Minki ne seže niti do kolen." ~"Nevoščljivec,"
3928 VII  |             takimile konjci bi človek sfrčal v svet!" ~"Torej Ivan bo
3929 XXI  |              delo. Zbogom!" ~Sanke so sfrčale po strmini, za njimi je
3930 X    |      priberači k nam, ves sušičast in shiran. Ni vsak tako srečen, kot
3931 XXII |        pregledal predale, kjer je Jok shranjeval umazane listke in zaznamke
3932 XVI  |           Alena tako potrta, da ji je shujšalo lice in je bledela, kakor
3933 XIV  |         vstopili. ~"Saj je tema v tej sibirski puščavi. Sedita!" ~"In zakurila
3934 XVIII|                Nato je začel sunkoma, sikaje: ~"Misliš ti, gosposka beračica,
3935 XVI  |              prste, žugal in šepetaje sikal na uho spremljevalcu. Ob
3936 XXIII|          temne gubice. ~"Varavec!" je siknila skoz zobe, potem se pa kakor
3937 XII  |              prav." ~"Kakor hočeš. Ne silim te ne in te ne prosim." ~"
3938 XVIII|              toženi, da se vtikate in silite v posle, ki vam niso nič
3939 XIV  |         Bresta in zaprli vrata.  "Kaj siliš za pričo?" je rekla Mara. ~"
3940 XIX  |             zagledala, ker jo je trla silna radovednost, kak bo Smrekar
3941 III  |               je vzkipela vnovič s še silnejšo močjo, z razdaljo od doma
3942 XVIII|               se gnetlo in vpilo. ~Ob silnem hrupu se je prestrašil sam
3943 V    |        pojdiva, Viktor! Spremim te!" ~Sinček je ubogal Aleno. Pa se je
3944 I    |            učiteljico za sedemletnega sinčka. Kraj prijazen. Plača po
3945 IX   |           koder sta z ženo gledala za sinom in Aleno. ~Ob štirih se
3946 XVII |              družbo in dobro razumela sinovo opazko. ~"Janez si, da,
3947 XXI  |        zaigral zaradi ljubezni do teh siromakov. ~In za plačilo in trpljenje
3948 XX   |             vi opraviti operacijo pri siromaku." ~"Ah, škoda," je pritekel
3949 XXII |           Zapomnite si to: Dobrota je sirota! Dobroto sem storil pismonoši,
3950 XIII |             Od lepote še ni bil nihče sit. Če je ta fant kljub učenosti
3951 XIX  |             slišalo hripavo bevskanje sitnega psa, kakor vsako jutro,
3952 XX   |            Ali ne motim?" ~"Ne bodite sitni," ga je potolažil Smrekar
3953 IV   |                Brr, te razglednice -- sitnice! Zbogom!" ~"Na svidenje!" ~
3954 XII  |                Pomni: Če bi bile kdaj sitnosti zavoljo tega, si odgovoren
3955 XV   |             in tam je prifrčala izpod sivega neba, kakor cvetni listič,
3956 I    |           motril ženo in hčerko izpod sivih obrvi. Ni povsem zaupal,
3957 XXII |               trenutkih je bilo pismo sivkast pepel, ki je trepetal na
3958 XIII |             je prijel očetove roke in skakal za njim iz obednice. ~"Gospodična,
3959 IV   |          menhkoba. Mož mora biti mož, skala, da se ima žena kam opreti." ~"
3960 XV   |           miru, žal tembolj, če se ti skalí ob Brestu; zakaj on ni mož,
3961 XIX  |            kmetje so prenašali koše s skednjev in krmili goved, oblečeni
3962 XXII |           gledal na dlan, kakor bi ga skelela od opekline. Nato se je
3963 XXIII|            nove načrte, češ, naj tudi skladajo o naju nove pesmi o zarjavelih
3964 XII  |          debelo listnico, jo odprl in skladal iz nje bankovce po mizi. ~"
3965 XXIII|             peči zaboj ter začel vanj skladati knjige in izpiske. Navrh
3966 XVII |           Grmade hlodov so se večale, skladi desk so rastli. Štefan je
3967 I    |         preveč izbirčen, gre lačen od sklede." ~Baruša je skomizgnila
3968 XX   |          izborne volje in so soglasno sklenili, da mora priti Brest vsak
3969 IX   |              to brzojavko: Kupčija že sklenjena. Nikar se ne trudite sem." ~
3970 XXI  |           proč, kajne?" ~"Grem! Je že sklenjeno. V kratkem dobim dekret." ~"
3971 X    |          dremavica in je zaspala brez sklepa in načrta. ~Ko je drugi
3972 XVI  |           sumnja upravičena. Zaeno je sklepala trdne sklepe, da ne sme
3973 XXIII|         voglaril, nepridnež!" Tako so sklepali nekateri. ~Drugi so trdili
3974 XVI  |               Zaeno je sklepala trdne sklepe, da ne sme nihče opaziti
3975 VI   |       mišičaste roke, da so mu pokali sklepi. ~"Ha-ha-ha," se je zasmejal,
3976 XIX  |               edina misel, sklep vseh sklepov, katere je sklenila v pretekli
3977 XII  |               kljub prvemu, nenadnemu sklepu dolgo omahoval, preden se
3978 III  |               vzkrika ni bilo. Oče je sključen odšel v sobo, se zgrudil
3979 XVI  |       razsvetljen od zlatih zvezd, in sklonjeno glavo proti svojim prsim.
3980 III  |         použiti. Siloma je izpraznila skodelico in mimo nje, ko jo je nagnila,
3981 IV   |           zakričal: ~"Pikapolonica!"  Skokoma je bil pri oknu in ujel
3982 VIII |      pravzaprav! Zakaj je včasih tako skop? Naj le sam gazi po blatu
3983 XIII |             mogla zediniti. Ženska je skopa, kar se da. In slišite,
3984 I    |                oblak umetnih gubic je skopnel na čelu -- in veselo je
3985 I    |           nasul mizo z mano. Ta je pa skopnela v puščavi in je ni več." ~"
3986 XII  |          teknilo, ker si sama iz gole skoposti ni zlepa privoščila kaj
3987 V    |               se je grozila nad tvojo skopostjo pred učiteljico. In ta --
3988 VIII |          ustavila in se pripognila. ~"Skopulja," je spregovoril polglasno
3989 I    |             toliko se nisem nadejala! Skopušček!" ~Trpotec je zinil, da
3990 I    |              kakor duš pred peklom na skorjico pogače. Zato pa pravim:
3991 VII  |             srce," je povzela Alena s skoro žalostnim glasom. ~Minka
3992 XVI  |             Erna je razgadena, da kar skovika, celo mene je vprašal, ali
3993 XXII |             Ne verjamem, da bi ga kaj skrbelo!" ~"Štupar, utegneš imeti
3994 X    |          Moram res za vsak prazen nič skrbeti sam? Viktor, poberi!" ~Kakor
3995 III  |          skrbela s pristno materinsko skrbjo za najdrobnejše malenkosti,
3996 I    |            možu, ki se je med ženinim skrbnim opravkom zamislil in zagledal
3997 IX   |         zločest, počasi se mu je lice skremžilo, dokler ni bušil iz njega
3998 IV   |            prtljago -- in ta zevajoča skrinjica jo je vabila: Nazaj, nazaj!
3999 III  |              zabrisal in ni prezvenel skrite skrbi, ki se mu je pasla
4000 I    |        prelestnemu telesu, dajte piti skritim sanjam iz studenca živih... ~
4001 XX   |              pastircu nogo. ~"Na," je skrivala razburjenost. "Le čakajte,
4002 XVIII|              ji ni bilo treba ničesar skrivati, jo je kljub temu spreletelo
4003 XXIII|         zlobne, da najine ljubezni ne skrivava pred starši, da je poštena,
4004 XXII |        zalučal na ogenj. ~Papir se je skrivil, počrnel, nato je švignil
4005 VIII |          trdijo, da ima vsak paragraf skrivna durca, kjer se človek v
4006 XV   |               Seveda pojdi! Saj nimam skrivnosti!" ~Ko sta vstopili, je zavila
4007 I    |              same rože, in nad rožami skrivnostni vonj, nepoznan in neokušan,