| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] javoru 1 jaz 30 jc 1 je 1290 jed 1 jedel 1 jedi 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 1290 je 605 in 433 se 258 na | Fran Saleški Finžgar Strici IntraText - Concordances je |
Chapter
1 I | bilo nič. Trinajsto leto je božič prinesel še Štefo, 2 I | Podloga trije kralji. Štefo je izredila dekla Maruša, ki 3 I | izredila dekla Maruša, ki je kot pestunja prišla k hiši, 4 I | pestunja prišla k hiši, ko se je rodil Šimnu prvi sin Gašper, 5 I | zagospodinjila. ~*** V hiši je bilo -- kakor navadno -- 6 I | Tudi tisti večer ne. Maruša je luščila fižol. Pokljanje 7 I | pošumevanje fižolovke, ki jo je obtrgovala, hrestljanje 8 I | fanta metala na tla, to je bilo vse. Mihor je bral 9 I | tla, to je bilo vse. Mihor je bral Umno živinorejo, Štefa 10 I | Umno živinorejo, Štefa pa je na peči rahlo sopla v otroškem 11 I | otroškem snu. Izpred hiše je bilo čuti šum curka, ki 12 I | bilo čuti šum curka, ki je tekel v na pol zamrzlo korito. ~" 13 I | korito. ~"Dolgo ga ni!" je pogledala Maruša na uro. 14 I | ni nihče nič. ~"Treba mu je riti v noč in sneg," je 15 I | je riti v noč in sneg," je momljala Maruša. ~Mihor 16 I | momljala Maruša. ~Mihor je dvignil glavo iznad knjige: " 17 I | smrkolinstvo ve vse." Jezna je pobrodila po naluščenem 18 I | zrnju v merniku. Zunaj pa se je v tem hipu oglasilo trkanje 19 I | pa bi bil prej prišel," je zbadal Mihor Marušo. ~Maruša 20 I | zbadal Mihor Marušo. ~Maruša je nabrala šobo in jo pomolila 21 I | večerjo. ~Šimen, gospodar, je vstopil, snel klobuk in 22 I | zamahnil z njim nad podom, da je otresel sneg, ki se mu je 23 I | je otresel sneg, ki se mu je bil nabral okrog krajcev. ~" 24 I | krajcev. ~"Spet naletava?" je vprašal Gašper. ~"Kar v 25 I | Gašper. ~"Kar v cunjah," je razložil oče, slekel suknjič 26 I | ga opahal snega. Golorok je sedel k mizi, šestdesetletnik, 27 I | pa še kakor hrast. Zajel je iz sklede; žlica je praskala 28 I | Zajel je iz sklede; žlica je praskala po široki latvici, 29 I | prsti Maruše, suha koruza se je šumljaje usipala izpod dlani 30 I | in Boltežarja. ~-- "Kaj je s Plavko?" je postavil oče 31 I | Kaj je s Plavko?" je postavil oče žlico pokonci 32 I | nocoj." ~"Prav." In zopet je glodal po skledi. Ko je 33 I | je glodal po skledi. Ko je ujel zadnje zrno kaše, je 34 I | je ujel zadnje zrno kaše, je vrgel žlico v skledo in 35 I | porinil izpred sebe. ~"Na!" je skoraj zarežal v Marušo, 36 I | skoraj zarežal v Marušo, ki je tedaj že držala latvico 37 I | in ni še zaprla vrat, pa je že molila. ~"Štefo zbudi!" 38 I | molila. ~"Štefo zbudi!" je sunil oče z glavo proti 39 I | z glavo proti peči, kjer je spalo dekle. ~"Sva že odpravili 40 I | Sva že odpravili svojo," je razložila kar sredi vere 41 I | in odgovarjali Maruši, ki je molila naprej z nenaravnim 42 I | Še to kito orobkajva," je po molitvi povabil Gašper 43 I | povabil Gašper Boltežarja, ki je zehal in se pretegal sredi 44 I | sredi hiše. ~"Pustita!" je velel trdo oče. Boltežarju 45 I | so omahnile roke, ki jih je vil nad glavo. Gašper je 46 I | je vil nad glavo. Gašper je izpustil storž na klop in 47 I | in pogledal očeta. Maruša je prijela za kljuko. ~"Nabrskan 48 I | prijela za kljuko. ~"Nabrskan je. Ne bom ga poslušala," je 49 I | je. Ne bom ga poslušala," je sodila in šla pomivat. ~" 50 I | pomivat. ~"Nocoj se zmenimo," je nenadoma resnobno poudaril 51 I | resnobno poudaril oče. ~Mihor je zaprl knjigo, brata sta 52 I | svojo stran. ~"Gašper!" Oče je potrkal z nohtom po mizi. ~ 53 I | to trkanje. ~"Gašper, kaj je z Lucijo?" ~Brata sta se 54 I | se ozrla na Gašperja, ki je pogledal v tla in se z obema 55 I | trdo prijel klopi. ~"Kaj je z Lucijo, te vprašam," je 56 I | je z Lucijo, te vprašam," je ponovil oče trje. ~Gašper 57 I | dvignil glave. ~"S čigavo?" je pomagal Mihor. ~"To ve on 58 I | bolje kot mi. -- Povej!" Oče je potrkal z nohtom glasneje 59 I | glasneje po mizi. ~Gašper je izpod obrvi pogledal vanj, 60 I | poskusil izreči besedo. A mu je obtičala v grlu. ~Boltežar 61 I | obtičala v grlu. ~Boltežar se je sklonil okrog vogla peči 62 I | Tak blekni!" ~Takrat pa je Gašper šinil kvišku, trma 63 I | Gašper šinil kvišku, trma mu je namrdala čelo. ~"Kar je, 64 I | je namrdala čelo. ~"Kar je, je," je izustil hripavo 65 I | namrdala čelo. ~"Kar je, je," je izustil hripavo in 66 I | namrdala čelo. ~"Kar je, je," je izustil hripavo in pomeril 67 I | dokler ni zmenjeno!" ~Gašper je sedel na klop, da je zacvrkala 68 I | Gašper je sedel na klop, da je zacvrkala pod njim, in ponovil: ~" 69 I | njim, in ponovil: ~"Kar je, je, pa če grem takoj od 70 I | njim, in ponovil: ~"Kar je, je, pa če grem takoj od hiše." ~" 71 I | Podloga. Sram te bodi." Oče je pljunil na sredo hiše. ~ 72 I | in gledala brata, ki jima je pritajil prvo skrivnost 73 I | z Lucijo? Kajžarsko!" se je široko začudil Boltežar 74 I | Saj jo bom plačal!" Gašper je pograbil orobkan storž, 75 I | plat hiše pod klop. ~Tedaj je oče potrkal s sklepi po 76 I | sin s Podloga." Še enkrat je pribil s koščeno roko to 77 I | si bil človek?" ~Gašper je gledal v tla. Mihor je spravljal 78 I | Gašper je gledal v tla. Mihor je spravljal Umno živinorejo 79 I | živinorejo na polico. Boltežar je svaljkal pod nogami orobkane 80 I | Odgovori, če te vpraša oče," se je okrenil gospodar od mize 81 I | k sinu. ~"Rad jo imam," je okorno priznal sin. ~"Kaj 82 I | sedaj potepel po svetu, to je za psa, po pravici plačati 83 I | more. Torej..." ~Gašper je gledal z izbuljenimi očmi 84 I | izbuljenimi očmi očeta. Mihor je prekoračil sobo gor in dol, 85 I | na Podlog! Gašper!" ~To je veljalo očetu, ne bratu. 86 I | veljalo očetu, ne bratu. Zato je brat molčal in odgovarjal 87 I | odgovarjal oče: ~"Njegova je, naj je prazna ali ni. Podlog 88 I | odgovarjal oče: ~"Njegova je, naj je prazna ali ni. Podlog je 89 I | je prazna ali ni. Podlog je tako trden in razpotegnjen, 90 I | Lucij, ne ene same." ~Gašper je vstal, oči so se mu svetile, 91 I | bi znal kako. ~Vstal pa je tudi Boltežar -- sin, ki 92 I | človeka na svetu. Usekalo je vanj nekaj prečudnega, ko 93 I | vanj nekaj prečudnega, ko je slišal, da se brat oženi 94 I | težko spravili. Ta hip ga je zabolelo pri srcu, da je 95 I | je zabolelo pri srcu, da je udrihnil: ~"Če je taka, 96 I | srcu, da je udrihnil: ~"Če je taka, meni doto in pojdem!" 97 I | in pojdem!" Sam sebe se je ustrašil, da je sedel nazaj 98 I | sebe se je ustrašil, da je sedel nazaj k peči. ~"In 99 I | nazaj k peči. ~"In še meni," je dodal Mihor k bratovemu. ~" 100 I | k bratovemu. ~"Nikarta!" je poprosil Gašper, ki je bil 101 I | je poprosil Gašper, ki je bil mahoma ves mehak. "Lucija 102 I | mahoma ves mehak. "Lucija je tako dobra." ~"Doto!" je 103 I | je tako dobra." ~"Doto!" je zarežal Mihor. ~"Doto!" 104 I | zarežal Mihor. ~"Doto!" je ponovil Boltežar. ~Oče je 105 I | je ponovil Boltežar. ~Oče je že stisnil pest, da bi užgal 106 I | užgal ob mizo. Razjezilo ga je in zaskrbelo. Vtaknil je 107 I | je in zaskrbelo. Vtaknil je zato pest v žep, se dvignil 108 I | z malho po svetu. Podlog je moj; dokler bom gibal, ga 109 I | dvignila s klopi, Gašper je stopil proti očetu. Molče 110 I | se pričkate, dedci?" se je prikazala med vrati Maruša. ~" 111 I | vrati Maruša. ~"Pojdi!" je velel oče rahlo; "se bomo 112 I | bomo brez tebe." ~Maruša je užaljena zadrlesknila duri. 113 I | zadrlesknila duri. Prvikrat, odkar je po umrli gospodinji prijela 114 I | vlekel in garal; jaz pojdem," je gledal Mihor na polico, 115 I | gledal Mihor na polico, kamor je bil vtaknil knjigo. Ne očetu 116 I | Tudi jaz, tudi jaz," je prikladal bratu Boltežar 117 I | pečjo cokle. ~"Oh, zakaj?" je poskušal mečiti Gašper, 118 I | poskušal mečiti Gašper, ki mu je oče prevzel besedo: ~"Za 119 I | Lucija ne bo tuja in če je z njo, kakor mi je pripovedovala 120 I | in če je z njo, kakor mi je pripovedovala Božnarica 121 I | Božnarica sama, ne bo, ampak je že naša. Za koga sem vlekel 122 I | in vsi za Podlog. To je pamet, vse drugo je norost. 123 I | To je pamet, vse drugo je norost. Kdor hoče za norostjo, 124 I | sem povedal." ~"In se bo," je vrgel Mihor oguljeni suknjič 125 I | na pleča in šel. Za njim je ropotal v coklah čez prag 126 I | grožnjo za bratom. ~Oče je sedel nazaj k mizi. Gašper 127 I | nazaj k mizi. Gašper se je vrnil k peči. Nad njima 128 I | trkale ob strop. Šimen si je podprl glavo. Gašper je 129 I | je podprl glavo. Gašper je gledal očeta, odpiral usta, 130 I | ziniti ni mogel. ~"Tega ti je bilo res treba," je oče 131 I | Tega ti je bilo res treba," je oče z vzdihom očital sinu. ~ 132 I | ni pogledal v tla. Svetlo je zrl v revno luč pod stropom 133 I | pod stropom in na smeh mu je šlo. ~"Ali ni Lucija kar 134 I | kar prava ženska, oče?" ~"Je. Sem jo videl pri žetvi, 135 I | hlevu in pri peki, ko nam je hodila v dnino. Ženska -- 136 I | vse kraje in konce prav," je kar privzdigovalo Gašperja. 137 I | privzdigovalo Gašperja. Oče se mu je skrivaj namuznil, malomarno 138 I | Pregovorim ju..." ~"Saj je vseeno. Če bi ju Bog ne 139 I | Oče, oče, res ne vem..." je skušal sin vstajati od peči. 140 I | tuje na Podlogu. ~Vendar je nerodno stopil do njega, 141 I | po angelsko..." ~Tudi oče je potegnil sapo skozi nos 142 I | kotu. ~"Spat pojdiva," ga je odgnal od sebe. ~Gašper 143 I | odgnal od sebe. ~Gašper je zginil v hlev, kjer je imel 144 I | Gašper je zginil v hlev, kjer je imel pograd, da je kdo pazil 145 I | kjer je imel pograd, da je kdo pazil na živino tudi 146 I | živino tudi ponoči. ~Oče je zapahnil za njim duri, se 147 I | kakor bi molil. Nato se je ozrl po hiši, da se je prepričal, 148 I | se je ozrl po hiši, da se je prepričal, ali sta res sama 149 I | poljubil. In še enkrat se je zagledal vanjo: "Kakor mama, 150 I | Kakor mama, prav taka je!" Nato je pomočil palec 151 I | mama, prav taka je!" Nato je pomočil palec v kropilček 152 II | II Gašper je prižgal hlevno svetilko, 153 II | pograda in legel, kakršen je bil. Niti klobuka ni snel 154 II | ni snel z glave. Živina je prežvekovala. Plavka je 155 II | je prežvekovala. Plavka je včasih globoko zasopla, 156 II | in počivala dalje. Gašper je gledal v strop, kjer so 157 II | sopare. Samo od sebe se mu je smejalo. Preudarjal je, 158 II | mu je smejalo. Preudarjal je, kakšne noči so mu tekle 159 II | zlasti od takrat, ko mu je Lucija pred kratkim razodela 160 II | tedaj ni strpel. Bal se je, da bi se videle njegove 161 II | misli in skrbi. Nocoj pa mu je gorela luč, drobne zvezdice 162 II | kapljicah po stropu; kot da je v božjem hlevcu. Mislil 163 II | v božjem hlevcu. Mislil je in nič ni mislil. Oče, Lucija, 164 II | brata, poroka, svatba -- vse je bila ena sama lepa pravljica. ~ 165 II | lepa pravljica. ~Hipoma ga je vrglo kvišku. Samo trenutek 166 II | vrglo kvišku. Samo trenutek je posedel na stranici, nato 167 II | posedel na stranici, nato je oprezno pogledal skozi vrata. 168 II | pogledal skozi vrata. V hiši je bila čez in čez tema. Tudi 169 II | luč že ugasila. Upihnil je svetilko in šel po prstih 170 II | prstih iz hleva. ~Na gosto je snežilo. Gašper je tipal 171 II | gosto je snežilo. Gašper je tipal po predrju, na koncu 172 II | predrju, na koncu hleva se je pa spustil nizdol na celo. 173 II | nizdol na celo. Zaprašil se je v metež, oral gaz in še 174 II | zgrešil. "Srce mi sveti," je pomislil in kar zavriskal 175 II | Pri Božnarjevi bajti se je oddahnil. Strašno so ga 176 II | potrkljal na kamrno okno, kjer je spala Lucija. ~"Nocoj pa 177 II | glasnimi in prešernimi koraki je šel pod okni in potrkal 178 II | duri: enkrat, dvakrat. Nato je počakal. V hiši se je zasvetila 179 II | Nato je počakal. V hiši se je zasvetila luč. Gašper si 180 II | zasvetila luč. Gašper si je mel roke, ne od mraza, od 181 II | od veselja. Po poti si je pripravil besedo, kako jo 182 II | bile sedaj besede, ko mu je srce tako razsajalo, da 183 II | slišala Lucija v kamro. ~"Kdo je?" se je oglasilo od znotraj. ~" 184 II | Lucija v kamro. ~"Kdo je?" se je oglasilo od znotraj. ~"Dober 185 II | prijatelj." ~Mati v hiši ga je spoznala po glasu. ~"Jezus, 186 II | ga ni spoznal. ~Lucija pa je v kamri zaihtela: "Zakaj 187 II | ste mu povedali?" Vsa se je tresla in vendar bila vesela. 188 II | vendar bila vesela. Božnar je šel v vežo, prijel za zapah 189 II | še enkrat vprašal: "Kaj je?" ~"Nič hudega! Vse prav 190 II | Vse prav pa dobro!" ~Zapah je zdrsnil v zid. Božnar je 191 II | je zdrsnil v zid. Božnar je svetil z dvignjeno lučjo 192 II | lice in ga prepoznal. Ves je bil zameten. ~"Ti moj Bog, 193 II | druge reči, oče." ~Tedaj je bila v veži že mati, ki 194 II | bila v veži že mati, ki je hitro segla po metlici in 195 II | Ali sta se z očetom?" je pošepetala mimogrede Gašperju. " 196 II | Vse, mati, nocoj pa vse!" je rogovilil Gašper in ji ušel 197 II | mu iskale Lucije. Ona pa je vrata v kamro priprla. ~" 198 II | v kamro priprla. ~"Da te je v takem prineslo?" je ponovil 199 II | te je v takem prineslo?" je ponovil Božnar in obešal 200 II | kaveljček pod stropom. ~"Saj me je res tako neslo, da sem kar 201 II | da sem kar prifrčal," se je smejal Gašper. ~Mati ga 202 II | smejal Gašper. ~Mati ga je ogledovala od peči, kamor 203 II | ogledovala od peči, kamor je sedla. Ni ga razumela, toda 204 II | razumela, toda strah ji je vendarle kopnel. ~"Kako 205 II | sta opravila z očetom?" je ponovila glasneje, da je 206 II | je ponovila glasneje, da je slišal tudi Božnar. ~Gašper 207 II | slišal tudi Božnar. ~Gašper je hodil gor in dol, pomolčal, 208 II | gor in dol, pomolčal, da je dražil mater, in seveda 209 II | seveda mislil na Lucijo, ki je skrita za vrati pritiskala 210 II | sva opravila?" Še dvakrat je premeril sobo. Nato se je 211 II | je premeril sobo. Nato se je ustavil in govoril bolj 212 II | Lucija pri nas." ~Božnar je poslušal z odprtimi usti, 213 II | z odprtimi usti, materi je od nejevere, kakor je dobro 214 II | materi je od nejevere, kakor je dobro slišala, uteklo vprašanje: " 215 II | mogel več strpeti. Vdrl je v kamro. ~"Kar mojškro k 216 II | možmi -- in..." ~Gašper je obstal med podboji. Na postelji 217 II | med podboji. Na postelji je sedela Lucija. Luč, ki je 218 II | je sedela Lucija. Luč, ki je šinila skozi odprtino, je 219 II | je šinila skozi odprtino, je osvetlila solze, ki so se 220 II | priči usule. ~"Lej jo no," je skušal biti Gašper nežen, " 221 II | veselja, jeli?" ~Prestopil je prag, jo prijel za roke 222 II | Takale res ne grem," se mu je trgala iz rok, smuknila 223 II | se še dooblekla. ~"Tako je, Božnar; ga ni moža kot 224 II | moža kot naš oče!" ~Stari je zmajeval z glavo. "Bosa 225 II | kajžarje. In tebe povrhu," je poprijela še mati. ~"V nedeljo 226 II | Pa prav tako." ~Lucija je prišla iz kamre. Gašper 227 II | prišla iz kamre. Gašper je stopil tik k njej. Bila 228 II | stopil tik k njej. Bila je zardela kot otrok, ki se 229 II | sna. Na dolgih vejicah ji je visela vlaga solz. Težki 230 II | S trdo, delovno roko jo je objel krog pasu ih jo pritisnil 231 II | Kako si mrzel," se mu je odmikala vpričo staršev 232 II | vpričo staršev Lucija, ki je začutila skozi rokavce hlad 233 II | Gašperjevega suknjiča. ~"Mrzel je sneg, jaz pa kot žerjavica!" ~" 234 II | pogovorimo, kot gre," jih je ves zresnobljen vabil Božnar 235 II | mizo. ~Sedli so in Gašper je pripovedoval... Vsem je 236 II | je pripovedoval... Vsem je šlo na jok, samo Gašperju 237 II | samo Gašperju ne. Dolga je bila izpoved, da je minila 238 II | Dolga je bila izpoved, da je minila polnoč, preden so 239 II | povedali in se razšli. Lucija je ~stopila z Gašperjem čez 240 II | prag. -- ~"Pa ti zapahni!" je naročala mati Luciji in 241 II | umaknila iz veže. ~Zunaj je še venomer snežilo. Gašper 242 II | venomer snežilo. Gašper je z razpetim suknjičem branil 243 II | suknjičem branil Lucijo, ki se je nagnila na njegove prsi. ~" 244 II | nič se ne boj." ~Lucija je drgetala, piš ji je zaganjal 245 II | Lucija je drgetala, piš ji je zaganjal snežinke v lice. ~" 246 II | snežinke v lice. ~"Pojdi!" jo je spustil Gašper, ko se je 247 II | je spustil Gašper, ko se je hipoma domislil, kako je 248 II | je hipoma domislil, kako je z njo. "Da se ne prehladiš." ~ 249 II | se ne prehladiš." ~Zavil je krog vogla, zavriskal na 250 II | zavriskal na vso lašč, Lucija pa je tiho zaihtela. ~ 251 III | prav nič izpremenilo. Pela je žaga, pela sekira; vsak 252 III | žaga, pela sekira; vsak dan je poskakovala živina, ki so 253 III | molče kot sicer. ~Toda večer je doslej tako edino družino 254 III | sedela v hiši. Maruša pa je brundala pred pečjo, ropotala 255 III | nosila strašno šobo, ker je vse slutila in ničesar vedela. ~ 256 III | posteljah. Na mizici jima je brlela luč. ~"Jutri pojde 257 III | Jutri pojde snubit. Može je dobil," je začel Mihor in 258 III | snubit. Može je dobil," je začel Mihor in predejal 259 III | uprl s prsti v končnico, da je zaškripala. ~"Kako veš?" ~" 260 III | Kako veš?" ~"Zaplaznik mi je povedal. Njega je naprosil." ~" 261 III | Zaplaznik mi je povedal. Njega je naprosil." ~"Kaj pravi Zaplaznik?" ~" 262 III | žensko na Podlog." ~Boltežar je utihnil in premišljeval, 263 III | ali utajil. Toda ženitev je brata tesno zbližala. ~" 264 III | Mihor!" "Kaj?" "Lucija je brdka." ~"Kajžarska, ki 265 III | brdka." ~"Kajžarska, ki je ne goni delo. Zato je kakor 266 III | ki je ne goni delo. Zato je kakor iz strdenja." ~"Pa 267 III | jo imeli v dnini." ~Mihor je dvignil glavo. ~"Boltežar!" " 268 III | jo snubil ti." ~Boltežar je spet utihnil, se nato dvignil 269 III | priženil k Božnarju." ~Mihorju je omahnila glava nazaj na 270 III | na blazino. Zasmejal se je. ~"Zakaj se smeješ? Kajža 271 III | kar pri domu." ~Mihor se je spet zasmejal. ~"Ali ti 272 III | spet zasmejal. ~"Ali ti je zajec pretekel pot? Zato 273 III | boš za moža." ~Boltežarja je bolelo. Nemiren se je dvignil 274 III | Boltežarja je bolelo. Nemiren se je dvignil in sedel na posteljo. ~" 275 III | tiho in zrla v strop, kjer je trepetal svetel kolobar 276 III | Od spodaj, iz hiše, se je nerazumljivo slišalo pogovarjanje 277 III | in Gašperja. Oče Šimen se je ves prerodil. Kot bi šlo 278 III | poroko. Na vsako malenkost je mislil, do podrobnosti vse 279 III | preudaril. Gašper pa mu je bil vdan kot šolarček. ~" 280 III | šolarček. ~"Torej tako!" je sklenil oče. "Voleta pobijemo, 281 III | pojdem sam. Vabi tako, kot se je s Podloga vedno vabilo: 282 III | In za druga? Ali naj mi je Mihor ali Boltežar?" ~"Morda 283 III | vendar ne napravita." ~Oče je skomizgnil z rameni. ~"Tudi 284 III | Preprosim ju." ~"Poskusi!" Oče je zataknil pratiko za podobo 285 III | vstal od mize, Gašper mu je želel lahko noč. Pred vežo, 286 III | na kamnitem podiču, ki ga je kril napušč na dveh stebreh, 287 III | stopnice na levo in desno, je obstal Gašper. Zvezde so 288 III | Daleč spodaj, izza gozdiča, je gledala v noč rdeča lučka. " 289 III | noč rdeča lučka. "Lucija," je pomislil Gašper in zahotelo 290 III | Gašper in zahotelo se mu je do nje. ~"K bratoma moram," 291 III | K bratoma moram," se je premagal in še stal na hodniku 292 III | ter razmišljal. Desetkrat je zavrgel besedo, ki si jo 293 III | zavrgel besedo, ki si jo je pripravljal. Na svetu mu 294 III | Kakor rešilna misel se mu je utrnilo: "Morda že spita!" 295 III | Morda že spita!" Stopil je krog hiše. Še je gorela 296 III | Stopil je krog hiše. Še je gorela luč v izbi. ~Vrnil 297 III | gorela luč v izbi. ~Vrnil se je na podič in spet razmišljal. 298 III | prepirali, celo govorili so, kar je bilo treba, in vendar drugačen 299 III | treba, in vendar drugačen je bil sam, drugačna sta bila 300 III | brata. ~"Naj bo, kar bo," se je slednjič okrenil, tiho odprl 301 III | na izbo. Vsaka stopnica je zaječala pod nogo. Še nikoli 302 III | škripale. ~"Še bedita?" je počasi odprl vrata in stopal 303 III | in stopal v izbo. ~"Še," je po kratkem premolku odgovoril 304 III | odgovoril Boltežar. ~Gašper je šel k luči in jo nekoliko 305 III | Diši po smrdljivcu." Nato je sedel na edini stol, ki 306 III | sedel na edini stol, ki je bil tik mize. Brata sta 307 III | nemo v strop. Gašper, ki se je ves izpremenil v teh dneh 308 III | jezna. ~"Prijatelji bodimo!" je začel. ~"Kdaj smo se pa 309 III | Kdaj smo se pa sprli?" je bil nagel v oporekanju Mihor. ~" 310 III | za druga?" ~"Jaz že ne," je hitro odbil Mihor. "Naj 311 III | hitro odbil Mihor. "Naj ti je Boltežar." ~"Ali mi boš?" 312 III | Boltežar." ~"Ali mi boš?" je plaho vprašal Gašper. ~" 313 III | Gašper. ~"Če Mihor noče, ki je po starosti na vrsti, kaj 314 III | Ko bi bil Gašper, kot je bil, bi bil vstal in odšel. 315 III | in odšel. Ali ljubezen ga je prevzela, da se niti nad 316 III | O, ne bo nas cedila, ko je tako dobrih rok. Ne bojta 317 III | zavoljo nje? Ali še vesta, ko je mati umirala? Kako je prosila 318 III | ko je mati umirala? Kako je prosila pred zadnjim vzdihljajem: 319 III | Reva." "Pa mu bodi!" je poskusil pregovoriti Mihorja 320 III | Mihorja Boltežar, ki se mu je Lucija zasmilila. ~Mihor 321 III | Lucija zasmilila. ~Mihor se je zasmejal, a Gašper ni umel, 322 III | umel, zakaj. Boltežarja je pa smeh neznansko zabolel. 323 III | neznansko zabolel. Zato se je ogrel, dvignil na postelji 324 III | Le doto mi pripravi," se je usedel na rob končnice Mihor. ~" 325 III | končnice Mihor. ~"Ne morem ti je dati, ko nimam in ne vem, 326 III | kdaj imel." ~"Kako?" ga je nejeverno pogledal Mihor. ~" 327 III | imam še tri druge."< ~Mihor je tako radoveden prisluhnil, 328 III | radoveden prisluhnil, da je okrenil glavo proti Gašperju. 329 III | glavo proti Gašperju. V luči je bilo videti, kako mu je 330 III | je bilo videti, kako mu je zadovoljna senca preletela 331 III | obraz. ~"Da ti ne izroči?" je zategnil kakor nejeveren. ~" 332 III | nejeveren. ~"Ne izroči mi," je ponovil Gašper. ~Tedaj je 333 III | je ponovil Gašper. ~Tedaj je hipoma sedel na stranico 334 III | Boltežarju ni tekla beseda. Sunil je zajca, ki je gledal izpod 335 III | beseda. Sunil je zajca, ki je gledal izpod postelje, da 336 III | gledal izpod postelje, da je zaropotalo. In kakor da 337 III | zaropotalo. In kakor da mu je ropot razvezal pravo besedo: ~"-- 338 III | Lucijo le za deklo. Neumna je, če pride." ~Mihor je škodoželjno 339 III | Neumna je, če pride." ~Mihor je škodoželjno pogledal Gašperja 340 III | Za kakšno deklo?" se je postavil takoj Gašper. " 341 III | hlapca? Ali sem jaz, ali je Mihor za hlapca na Podlogu? 342 III | potlej..." ~"In potlej?" je pograbil Boltežar. ~"In 343 III | izprevidel in Bog dal." ~Boltežar je zdrsnil s postelje in začel 344 III | Vsi so umolknili. ~"Neumna je, če pride za deklo na Podlog," 345 III | pride za deklo na Podlog," je ves goreč razmišljal na 346 III | Boltežar. "Gospodinja na kajži je le več kot dekla na gruntu. 347 III | dekla na gruntu. Neumna je. -- In sram jo bo. -- Še 348 III | vred. -- Za deklo!" ~Mihor je pomežiknil sam sebi in se 349 III | sebi in se zasmejal, da ga je Gašper vprašujoče pogledal: ~" 350 III | smeješ?" ~"Kar tako." In se je še enkrat zasmejal, ko ga 351 III | še enkrat zasmejal, ko ga je Boltežar izpod čela ošinil 352 III | si bili. Naredimo, kakor je mati prosila. Mihor, bodi 353 III | Boltežar." ~"Jaz ne," se je hitro odločil Boltežar. ~" 354 III | Boltežar. ~"Pa bodi," mu je sedaj nagajivo prigovarjal 355 III | prigovarjal Mihor. ~"Nočem!" je bil rezek Boltežar, kakor 356 III | bilo izteklo." ~"Treba ti je bilo tega." ~"Ti ne umeš." ~" 357 III | Kaj bi ne umel? Ženska je ženska. Kaj si se lovil 358 III | Kaj si se lovil za njo? Je ni, da bi z mezincem žugnil 359 III | Vsak sam najbolje ve," je vzdihnil Gašper. Vsi so 360 III | spet pomolčali. V sobici je bilo čisto tiho. Ni tiktakala 361 III | tiho. Ni tiktakala ura, ki je pokvarjena visela pod stropom. 362 III | usmili se me." ~Gašperju je šlo po sili na jezo in na 363 III | Brata sta ga gledala. Odkar je nehala Štefa jokati, tega 364 III | bo po tvojem." ~"Mihor!" je skočil k postelji Gašper 365 III | roko. "Mihor, mati se ti je v grobu nasmejala in zahvalila 366 III | ti bo, ne boj se." ~Hitro je prijel za kljuko, kot bi 367 III | še premislil. Na pragu se je okrenil. ~"Jutri pride krojač 368 III | in vama umeri obleke. Oče je blago že kupil. Črno je, 369 III | je blago že kupil. Črno je, da se kar spreminja. Vsi 370 III | Oče tudi. Lahko noč!" ~In je naglo odšel po stopnicah, 371 III | Zakaj si mu obljubil?" se je postavil Boltežar pred Mihorja. ~ 372 III | pred Mihorja. ~Ta se mu je zasmejal: "Ker nisem zaverovan 373 III | Lucijo kot ti." ~"Mihor!" mu je požugal brat. Mihor se mu 374 III | požugal brat. Mihor se mu je še enkrat zasmejal, se zakopal 375 III | obrnil v steno. Boltežar je še nekaj časa drsal z opetniki 376 III | zamišljen povešal glavo. Nato je treščil strt in jezen na 377 III | bratovi postelji. ~Gašper je svetil po hlevu, potapljal 378 III | potapljal telička, ki ga je dobila Plavka, popraskal 379 III | popraskal med rogmi voleta, ki je bil namenjen za zakol, mu 380 III | rejenost. Z vse drugačno skrbjo je šaril med živino, odkar 381 III | šaril med živino, odkar je bil ženin. ~Ko je že mislil 382 III | odkar je bil ženin. ~Ko je že mislil leči, se mu je 383 III | je že mislil leči, se mu je zdelo, da ga je nenadoma 384 III | leči, se mu je zdelo, da ga je nenadoma nekaj poklicalo. 385 III | nekaj poklicalo. Obstal je pri pogradu in pomišljal. 386 III | pogradu in pomišljal. Nato je obesil luč, šel ven in zrl 387 III | belem bregu. ~"Moram," se je odločil in zdrsnil po gazi. ~ 388 III | ni bilo več luči. Potrkal je na okno Luciji. ~"Kaj je, 389 III | je na okno Luciji. ~"Kaj je, Gašper?" je dahnila ona 390 III | Luciji. ~"Kaj je, Gašper?" je dahnila ona za šipo. ~"Mihor 391 III | ta bodi zahvaljen," se je razveselila Lucija. ~Gašper 392 III | razveselila Lucija. ~Gašper pa je zatisnil okno, ki ga je 393 III | je zatisnil okno, ki ga je odprla. "Zapri! Mraz je!" 394 III | je odprla. "Zapri! Mraz je!" In je šel. ~ 395 III | odprla. "Zapri! Mraz je!" In je šel. ~ 396 IV | Po Gašperjevi snubitvi je zašumelo po hribih in grapah 397 IV | V krčmi pri Štebucu, ki je bila edina poleg farne cerkve, 398 IV | edina poleg farne cerkve, se je po rani maši nateplo ljudi, 399 IV | rani maši nateplo ljudi, da je za zajtrk pripravljena obara 400 IV | kotla, kot bi trenil. ~"Da je taka tica, kdo bi si bil 401 IV | molčala. Ali ste videle, kako je znala pogledati?" ~"Samo 402 IV | Samo fante! Med nami je gledala v tla in imela spodobne 403 IV | bolj hinavska." ~"Pa se je znala naličkati!" ~"Ko ni 404 IV | otiske na prstih, tako me je ocoklal. Ga ne maram za 405 IV | in bili vsi ene misli, da je Šimen neumen, ker trpi táko 406 IV | kaj upali. ~Pri kajžarjih je sedel in vrtel med prsti 407 IV | brinovca tudi stari Vorena, ki je samski stanoval v revnem 408 IV | kodelja visele pod čelom, je ogledoval gruntarje, dokler 409 IV | dovolj. ~"Možje, možje!" je začel glasno. ~Gruntarji 410 IV | nanj. ~"Zini, Vorena," ga je ščuval s komolcem droben 411 IV | Možje, nimate prav." ~"Tako je. Vorena nas bo poučil, ki 412 IV | sem prosil in srenja mi je dovolila. Ali ne?" ~"Ne 413 IV | Ali ne?" ~"Ne očitaj mu," je miril Zaplaznik Koritnika. ~" 414 IV | Koritnika. ~"No, Zaplaznik," je povzel mirno Vorena, "ali 415 IV | Sem." "Torej za moža te je naprosil ta s Podloga, pa 416 IV | Reci nočem ali hočem, to je tvoja reč. Možu pa gre, 417 IV | tvoja reč. Možu pa gre, da je eden in isti -- tukaj in 418 IV | in tamkaj." ~"Kaj pa mu je rekel čez čast?" se je oglasil 419 IV | mu je rekel čez čast?" se je oglasil gruntar, ki je imel 420 IV | se je oglasil gruntar, ki je imel dve hčeri, zreli za 421 IV | če ženi sina z Lucijo," je sodil Vorena. ~"Mar bi se 422 IV | treba na srenjskem ležati," je zabavljal gruntar. ~"Nehaj 423 IV | ste tisti! Vse na en kup!" je vzrojil krojač. ~Kajžarji 424 IV | potrkali s kozarci ob mizo, da je krčmar Štebuc skrben stopil 425 IV | stopil k pivcem. "Tako je!" so pritrjevali krojaču 426 IV | zravna. Šimen s Podloga je mož." ~"Mož, mož!" je trkal 427 IV | Podloga je mož." ~"Mož, mož!" je trkal krojač ob mizo. ~" 428 IV | trkal krojač ob mizo. ~"On je. Kaj si pa ti, šivankar?" 429 IV | si pa ti, šivankar?" se je spravil nadenj bogat gruntar. " 430 IV | ptiči izpod neba?" ~Krojač je planil pokonci, omizje je 431 IV | je planil pokonci, omizje je vse križem zavrelo, dekleta 432 IV | kajžarske. Krčmar Štebuc je mahal z rokami in miril. 433 IV | Toda njegov šušljajoči glas je tonil med vriščem. ~Tedaj 434 IV | so se odprle duri. Mednje je stopil Podlogar, plečat, 435 IV | Podlogar, plečat, da se je kar tema naredila. ~Kot 436 IV | naredila. ~Kot bi odrezal, je vse potihnilo. ~"Mar se 437 IV | Mar se bomo spopadli?" je veselo vprašal Šimen. ~" 438 IV | samo zbesedili. Beseda je dala besedo. Tako mora biti. 439 IV | hujšega dolgega časa, kot je mrtva krčma. -- Kaj bi, 440 IV | Zate sem jo prikril," se mu je dobrikal Štebuc. ~"Postavi 441 IV | ljudstvom boš povišan!" Krojač je rinil predenj frakelj in 442 IV | in mu napival. Podlogar je srknil kapljo pa slišal 443 IV | slišal bogatega soseda, ki je namignil: "Kaj hoče, če 444 IV | namignil: "Kaj hoče, če je pa sramota pred pragom." 445 IV | sramota pred pragom." Šimen je izza frakeljna šinil s pogledom 446 IV | pogledom v soseda. Nato je porinil steklenico krojaču 447 IV | čast. Tolikanj prostora je že še na Podlogu, da bo 448 IV | in naše otroke." ~Sosed je gledal v mizo, dekleta pri 449 IV | izmed splošnega molka se je pa dvignil Vorena, pismouk. 450 IV | Vorena, pismouk. Stopil je do Šimna ih poiskal njegovo 451 IV | mož svetopisemski si. Bog je v tebi!" ~In solza se mu 452 IV | v tebi!" ~In solza se mu je utrnila na razkuštrano brado. ~" 453 IV | pa pij in molči." ~"Bom," je pritrdil puščavnik s srenjskega 454 IV | srenjskega sveta. ~Štebuc je točil in tovoril nove šefane 455 IV | se posluša kralj, ko jim je razodeval, da je najel godce 456 IV | ko jim je razodeval, da je najel godce progarje, dve 457 IV | obleko imam jaz!" ~Krojač si je najel kar dva pomočnika 458 IV | pel in razlagal: "Tako je! Svet se mora zravnati!" ~ 459 V | V Na Podlogu je nastala zadrega, hujša kot 460 V | ribale tla in posodo, čev1jar je klepal po kopitih, vozili 461 V | mlina in v mlin, vsak dan je kdo hitel v trg in vsak 462 V | kdo hitel v trg in vsak je prinesel k domu breme blaga 463 V | res ni več vedela, kje se je drži glava. ~Sredi vsega 464 V | Sredi vsega direndaja pa je stal on: oče Šimen; vzravnal 465 V | oče Šimen; vzravnal se je, kakor bi mu bilo zdrsnilo 466 V | dvajset let s pleč; vse je videl, za vse vedel, vsem 467 V | očeta. Po cele mesece se je včasih potajil in jim prepuščal 468 V | prepuščal gospodarstvo. Če je pristopil Gašper in želel: " 469 V | Oče, kako bi naredili?" je odgovoril: "Tako, da bo 470 V | prav." Vselej pa, kadar je šlo pri hiši zares, ob košnji, 471 V | živinski bolezni, tedaj je poprijel sam in tedaj pri 472 V | ne žugnil. Ena sama misel je prevzela vse, ih ta je bila 473 V | misel je prevzela vse, ih ta je bila očetova. ~In tako v 474 V | Boltežar sta bila uri, ki ju je gnala očetova misel. Opolnoči 475 V | steno. Potrkalo in zbodlo je za hip v srcu, toda zinil 476 V | ni nobeden. -- ~Božnar pa je brez hrupa pripravljal Luciji 477 V | Božnarja proti Podlogu, je drla vsa soseska skupaj. 478 V | obstopile vozove. Lucija je delila iz rešeta, sicer 479 V | težke kose pogače vsem, kdor je le stegnil roko. ~In ko 480 V | pripeljali balo na Podlog, je oče Šimen svojeročno postavil 481 V | vina pred hišo: dva korca je spustil vanju, da je zajel, 482 V | korca je spustil vanju, da je zajel, kdor in kolikor je 483 V | je zajel, kdor in kolikor je hotel. ~S to uro se je že 484 V | kolikor je hotel. ~S to uro se je že začelo gostovanje na 485 V | bilo sicer nikoli na mizi, je teklo, kot bi ga natakali 486 V | curka pri koritu. Kdor koli je majčkeno poprijel in nesel 487 V | nesel z voza v hišo, že je zagriznil v pogačo. Lucija 488 V | zagriznil v pogačo. Lucija pa je med otročad delila in delila... 489 V | delila in delila... Tak je bil ukaz očeta Šimna, ki 490 V | bil ukaz očeta Šimna, ki je hodil med vrvežem ves slovesen 491 V | podom in jih narejali, da se je razlegalo do fare. ~Ženin 492 V | razlegalo do fare. ~Ženin Gašper je bil razburjen, da se mu 493 V | bil razburjen, da se mu je stari skrivaj muzal ih nič 494 V | oče vile nadenj. Vse mu je letelo iz rok, tekal je 495 V | je letelo iz rok, tekal je sem in tja, nič več ni vedel, 496 V | kam bi se dejal. Zato pa je bil Mihor kakor očetova 497 V | očetova roka. Čuden mir mu je gledal z obraza in v tem 498 V | krivile v smeh, ki se mu je natanko poznalo, da ni veselje, 499 V | poznalo, da ni veselje, da je skrita poroga. Kljub temu 500 V | skrita poroga. Kljub temu je z oči bral očetovo voljo;