Chapter

 1 I   |          je, je, pa če grem takoj od hiše." ~"Tako govori plaščar,
 2 I   |            se je okrenil gospodar od mize k sinu. ~"Rad jo imam,"
 3 I   |            je skušal sin vstajati od peči. Objel bi bil očeta,
 4 I   |       Spat pojdiva," ga je odgnal od sebe. ~Gašper je zginil
 5 II  |     kapljice strjene sopare. Samo od sebe se mu je smejalo. Preudarjal
 6 II  |        tekle in se vlekle, zlasti od takrat, ko mu je Lucija
 7 II  |         Gašper si je mel roke, ne od mraza, od veselja. Po poti
 8 II  |         je mel roke, ne od mraza, od veselja. Po poti si je pripravil
 9 II  |           Kdo je?" se je oglasilo od znotraj. ~"Dober prijatelj." ~
10 II  |             Mati ga je ogledovala od peči, kamor je sedla. Ni
11 II  |          odprtimi usti, materi je od nejevere, kakor je dobro
12 II  |       nežen, "nikar no! Pa saj so od veselja, jeli?" ~Prestopil
13 III |           trepetal svetel kolobar od zasenčene luči. ~Od spodaj,
14 III |       kolobar od zasenčene luči. ~Od spodaj, iz hiše, se je nerazumljivo
15 III |       podobo pod stropom in vstal od mize, Gašper mu je želel
16 III |       Maram za ženske! Jaz pojdem od hiše." ~"No, Mihor, zakaj
17 III |          ker smo taki. Ali naj se od sramote v tla vderem? Mihor,
18 IV  |        navade ali potrebe, marveč od jeze in zavisti. Zato so
19 IV  |        križem zavrelo, dekleta so od peči vlekle z gruntarji,
20 IV  |          se razhajali, so ščipali od vseh plati krojača: "Meni
21 V   |      poldneva so se vrnili svatje od fare. Gašper je skočil s
22 V   |          segla Boltežarju v roko, od razburjenosti vso potno.
23 V   |         več ne pojdeš čez ta prag od hiše, dokler te ne poneso."
24 V   |     posajali krog miz, šibečih se od jedil. ~Zadnja je sedla
25 V   |          šopek iz suhih rož in so od njega viseli zlati trakovi,
26 V   |    okusijo. Tudi dekle in hlapce. Od fare in še od sosednjih
27 V   |          in hlapce. Od fare in še od sosednjih krajev se je nabralo
28 V   |  slovesnostjo sta zaprosili ključ od gospodarja in šli v sobico,
29 V   |           še se ni mogel odtrgati od njega, dokler ni spet segel
30 VI  |        bled. Prebledela je še ona od temne slutnje. ~"Ušla sta!"
31 VI  |        pomračilo. ~"Oče, ušla sta od hiše," je ponovil Gašper
32 VI  |      rahlo dvignil in se odmaknil od nje. Ves presunjen je bil.
33 VI  |    otroško hvaležnostjo sprejemal od snahe izredno postrežbo
34 VI  |           obeh fantov, ki sta šla od hiše, češ mlada ju je izpodrinila.
35 VI  |           hudo, da bom kar minila od tuhtanja." ~"Lucija! Po
36 VI  |        mesto!< -- in še je rečeno od Boga:,Človekovo srce se
37 VI  |         saj veš, da se bliža čas. Od tam pa hitro stopim v Lepo
38 VI  |          še nekaj korakov je bila od hiše. In čudo, tedaj jo
39 VII |    drobtinico, ki se je oddrobila od suhe skorje. ~Kakor večkrat,
40 VII |           kakor hlebi velike lise od zamoka. Streha ni držala.
41 VII |         vinski. Zenskam so viseli od potu sprijeti lasje po sencih
42 VII |        čelo. Zrak je bil neznosen od gneče in dima. ~"Hitro opraviva,"
43 VII |          nasmejal ter se poslovil od mize. Godec je nategnil
44 VII |     zakopal pod odejo, vso pisano od zaplat, je zamrmral za odgovor: "
45 VIII| zamišljena sta šla proti domu. In od tedaj je bilo, kakor da
46 VIII|        vred noč dala in noč vzela od hiše. ~Prav na sv. Vida
47 VIII|           in z obrazom, prevzetim od skrbi, pogledal k Luciji.
48 VIII|           bil najrajši poskakoval od veselja. Stari Podlogar
49 VIII|          Božnarica naj se ne gane od Lucije." ~Minili so trije
50 VIII|            celo Gašper si je upal od hiše, da je z voli pripeljal
51 VIII|        hoče," je hitel oče, ko je od prve groze prišel do besede. ~"
52 VIII|              Prisad da je v krvi? Od kod le? Saj vas ne umem." ~
53 VIII|           žene so prihitele -- ta od kuhe, ta od živine, druga
54 VIII|       prihitele -- ta od kuhe, ta od živine, druga s polja --
55 VIII|       veja. Gašper se pa ni ganil od Lucije. In ko je potekala
56 IX  |          brat suho, ves odrevenel od bridkosti. ~Tedaj se je
57 IX  |  nepopisno nežnostjo je nosila ta od rude in krampa črna roka
58 X   |         ni Gašper sunkoma okrenil od okna, se obrnil k bratoma
59 X   |         do konca dni." ~Maruša je od veselja zajavskala: ~"O,