Chapter

 1 I   |      Nato dvanajst let ni bilo nič. Trinajsto leto je božič
 2 I   |      na uro, rekel pa ni nihče nič. ~"Treba mu je riti v noč
 3 I   |      ima. -- Kaj pa ti veš?" ~"Nič. Samo sedanje smrkolinstvo
 4 I   |   Kamor so oči peljale ih tebi nič mar. Saj jo bom plačal!"
 5 II  |    božjem hlevcu. Mislil je in nič ni mislil. Oče, Lucija,
 6 II  |   enkrat vprašal:  "Kaj je?" ~"Nič hudega! Vse prav pa dobro!" ~
 7 II  |      vas." ~"Še si bomo dobri, nič se ne boj." ~Lucija je drgetala,
 8 III |       Podlogu ni na videz prav nič izpremenilo. Pela je žaga,
 9 III |      smeješ? Kajža ni tako pod nič, za par goved bi z doto
10 III |      podič in spet razmišljal. Nič se niso prepirali, celo
11 IV  |      ugovarjati si vendar niso nič kaj upali. ~Pri kajžarjih
12 IV  |    veselo vprašal Šimen. ~"Eh, nič, nič. Zbesedili so se, samo
13 IV  |      vprašal Šimen. ~"Eh, nič, nič. Zbesedili so se, samo zbesedili.
14 V   |      je stari skrivaj muzal ih nič rekel. Ko bi bil pri košnji
15 V   |      rok, tekal je sem in tja, nič več ni vedel, kam bi se
16 V   |  izjecljal, kot izgovoril: "In nič več ne pojdeš čez ta prag
17 V   |      je sedla nevesta. Lepa in nič prešerna se je sukala med
18 V   |       Da bi le taka ostala!" ~"Nič se ne boj! Tak dan se človek
19 V   |    toliko pretegnil na gruntu? Nič. -- In oče! Rodne hčere
20 V   |       se široko smejal, skoraj nič govoril in z očmi lovil
21 V   |     začel je stiskati ustnice, nič več ni slišal šepetanja
22 VI  |        začel upirati Gašper. ~"Nič oho! Mera tako kaže." ~"
23 VI  |      Vse je teklo, ko da se ni nič zgodilo. Maruša je kuho
24 VI  |        s hlevom. Oče se ni kar nič obiral krog peči. Ves prerojen
25 VI  |      je dober." ~"Hvala vam in nič ne pravite, kaj sva se menila." ~"
26 VI  |      Preveč ga boš užalila!" ~"Nič ne bo zvedel. Glej, sem
27 VI  |       kaj si mi storila?" ~"Še nič," je dahnila snaha. ~"Hvala
28 VII |     drugega. Samo dobil ne boš nič, ko je vsaka luknja natlačena
29 VII |     slišala, rekel pa ni nihče nič, čeprav je bolelo. ~V krčmi
30 VII |       in njive in krave, mi pa nič." ~Rudar je še enkrat pil,
31 VII |      odšla. Do kvartirja nista nič spregovorila. Tam sta prižgala
32 VIII|    možem: ~"Oh, ti dedci! Prav nič ne umejo. Kaj bi bilo za
33 VIII|   deklo, vsaj za take čase. Pa nič ne vidi in ne spreume. Kar
34 VIII|       se! Vsi dedci ste enaki. Nič ne veste, kaka reva je ženska.
35 VIII|    lepo te prosim." ~Štefka ni nič pomislila na malico. Stekla
36 VIII|         kaj naj ti pomagam?"  "Nič; saj ne moreš. Pri meni
37 VIII|         če bi bilo česa treba. Nič kaj nisem miren. In Božnarica
38 VIII|    licu je vztrepetal nemir. ~"Nič po Špelo. Takoj po zdravnika." ~"
39 VIII|     pogledal v jerbašček. "Kar nič ne govori, Lucija; slabotna
40 VIII|    Bledla je zmedene besede in nič več se ni zavedela, dokler
41 X   | razsodil: "Prav imaš. Naša je, nič manj kot vi." ~In so omožili
42 X   |     Strici pa so se smejali: ~"Nič se ne boj, Štefa! Bog ima