Chapter

 501 V   |             voljo; vselej, še preden je oče ukazal, je že držal
 502 V   |             še preden je oče ukazal, je že držal za delo. Oče --
 503 V   |           delo. Oče -- in samo on -- je bral v tem smehu Mihorjevem
 504 V   |       Boltežar pa se ni zavedal, kaj je z njim. Vino ga je razgrelo,
 505 V   |               kaj je z njim. Vino ga je razgrelo, pred godci je
 506 V   |              je razgrelo, pred godci je hodil in poskakoval s štefanom
 507 V   |          glavi. "Na zdravje Lucije!" je vabil in točil. ~Da ni Šimen
 508 V   |            mašo. ~Nedelja na Podlogu je bila nemirno tiha. Kuharica
 509 V   |              pretege, toda na domače je leglo nekaj slovesnega in
 510 V   |            in skrivnostnega. Sam oče je bil molčeč in se je, prej
 511 V   |              oče je bil molčeč in se je, prej tako vzravnan, upognil.
 512 V   |        Govoril ni nihče. Edino Štefa je vesela stikala po kuhinji,
 513 V   |       ogledovat novo oblekico, ki ji je bila umerjena kot najmlajši
 514 V   |            družici za svatbo. Gašper je bil nepokojen. Kajkrat si
 515 V   |            bil nepokojen. Kajkrat si je primeril suknjič, pokril
 516 V   |        vlekle v večnost. Brez spanca je pričakal jutra, ob katerem
 517 V   |           pričakal jutra, ob katerem je spet vse oživelo. Progarji
 518 V   |         zbirali, ura odnoda k poroki je napočila. ~Tedaj, preden
 519 V   |             napočila. ~Tedaj, preden je sedel sin na voz, da se
 520 V   |          Blagoslovite me." ~Šimen ga je prekrižal prvič: "Bog naj
 521 V   |           zapustil." In prekrižal ga je drugič: "In blagoslavljam
 522 V   |           žive dni." In prekrižal ga je tretjič: "In še matere blagoslov
 523 V   |            kakor moja rajnica." ~Sin je vstal. Oba sta molčala,
 524 V   |           stiskala roke, grenko jima je postalo v grlu, dokler se
 525 V   |        vrnili svatje od fare. Gašper je skočil s koleslja in skrbno
 526 V   |        pomagal Luciji z voza. Lucija je bila kot roža. Vsa cerkev
 527 V   |            bila kot roža. Vsa cerkev je pri poroki strmela vanjo
 528 V   |          progarji so igrali in ženin je peljal nevesto po stopnicah
 529 V   |            seveda zaprte. ~Starešina je potrkal nanje in dokazoval,
 530 V   |       pravice do hiše, na kar se jim je po dolgi pravdi odprlo.
 531 V   |           pravdi odprlo. Na pragu se je prikazal Boltežar. Na lesenem
 532 V   |         Boltežar. Na lesenem ploščku je držal majčkeno potičico,
 533 V   |              rdečih pentljah. Stopil je pred nevesto in ji ponudil.
 534 V   |            in ji ponudil. Hrustu, ki je premetaval hlode kot žveplenke,
 535 V   |              hlode kot žveplenke, se je tresla roka, da so pentlje
 536 V   |             pentlje trepetale. Godba je utihnila, svati so prisluhnili. ~"
 537 V   |            nikoli stradala." ~Lucija je vzela in segla Boltežarju
 538 V   | razburjenosti vso potno. Stisnila mu je v dlan križani tolar in
 539 V   |             plačaj in usliši!" ~Nato je povzel Boltežar, ki je pa
 540 V   |          Nato je povzel Boltežar, ki je pa bolj izjecljal, kot izgovoril: "
 541 V   |             dokler te ne poneso." In je prijel nevesto, jo dvignil
 542 V   |      postavil čez prag v vežo. Ko jo je vzdignil in pritisnil nase
 543 V   |       vzdignil in pritisnil nase ter je zašumela krog njega njena
 544 V   |            njega njena obleka, se mu je stemnilo pred očmi in ga
 545 V   |            stisnilo pri srcu. Zmeden je šel po sapo in globoko vzdihnil.
 546 V   |           vzdihnil. Družici Štefi se je zdelo vse to tako zabavno,
 547 V   |              vse to tako zabavno, da je plosknila in prosila Boltežarja: "
 548 V   |                Namesto Boltežarja pa je stopila k njej Lucija, jo
 549 V   |              očitno poljubila, kakor je ni še nihče. ~Tedaj so udarili
 550 V   |              udarili godci, završalo je med svati, ki so se posajali
 551 V   |         šibečih se od jedil. ~Zadnja je sedla nevesta. Lepa in nič
 552 V   |              Lepa in nič prešerna se je sukala med svati in imela
 553 V   |             vsako zadrego. Kjer koli je bilo ob gneči kaj nereda
 554 V   |              kaj nereda na mizi, vse je videla. V hipu je bila tam,
 555 V   |          mizi, vse je videla. V hipu je bila tam, donesla krožnik,
 556 V   |      premaknila čaše; najbolj plahim je najbolj stregla, oblastne
 557 V   |         najbolj stregla, oblastne pa je znala prositi toliko ljubeznivo,
 558 V   |          toliko ljubeznivo, da se ji je vdal vsak. ~Če je zdrsnil
 559 V   |              se ji je vdal vsak. ~Če je zdrsnil košček kruha na
 560 V   |         zdrsnil košček kruha na tla, je bila Lucija, ki ga je spoštljivo
 561 V   |           tla, je bila Lucija, ki ga je spoštljivo pobrala. Vseh
 562 V   |       Obsodba gruntarjev pri Štebucu je bila pisana v vodo. ~Za
 563 V   |             pisana v vodo. ~Za durmi je pa stal Šimen, sredi zime
 564 V   |          njegovo. Zadovoljen smeh mu je obkrožal usta. Ko se je
 565 V   |              je obkrožal usta. Ko se je pritisnil na zadnji vogel
 566 V   |             na zadnji vogel mize, mu je namignil Zaplaznik: ~"Veš
 567 V   |                 Sama skrb in strežba je je." ~"Da bi le taka ostala!" ~"
 568 V   |              Sama skrb in strežba je je." ~"Da bi le taka ostala!" ~"
 569 V   |              se človek razodene," mu je prerokoval Šimen, nagnil
 570 V   |       priprtih oči gledal Lucijo, ki je ročno delila juho med svate. ~
 571 V   |           juho med svate. ~Med svati je bil edini Mihor, ki se mu
 572 V   |            bil edini Mihor, ki se mu je črta poroge rezala globlje
 573 V   |              globlje in globlje. Bil je drug, vseskozi kos svoji
 574 V   |            važni odliki. Družici jih je drobil, da ga je vsa zaverovana
 575 V   |         Družici jih je drobil, da ga je vsa zaverovana poslušala;
 576 V   |         zaverovana poslušala; plesal je, da je dajalo veter in so
 577 V   |             poslušala; plesal je, da je dajalo veter in so se svatje
 578 V   |          spogledovali, češ le kje se je vzel Mihor tak? ~Toda zgrabilo
 579 V   |         Mihor tak? ~Toda zgrabilo ga je vendar, da se je kradoma
 580 V   |         zgrabilo ga je vendar, da se je kradoma izvil izmed svatovskega
 581 V   |           vrišča in šel na izbo. Tam je vrgel kastorec, na katerem
 582 V   |           vrgel kastorec, na katerem je bil velikanski šopek iz
 583 V   |            posteljo. ~Podkomolčil si je brado in srepo gledal v
 584 V   |            tovornega osla. -- Naj ji je Boltežar! -- Hahaha! Boltežar --
 585 V   |             že še posveti." -- Ko se je dovolj nahudil sam med sabo,
 586 V   |         dovolj nahudil sam med sabo, je ppkril klobuk in se vrnil
 587 V   |           vrnil med goste. Med vrati je za hip postal in gledal
 588 V   |             in gledal Boltežarja, ki je kolovratil med svati, se
 589 V   |         lovil Lucijo. ~Kadar koli ji je kdo napil, je vselej pristopil
 590 V   |          Kadar koli ji je kdo napil, je vselej pristopil tudi Boltežar,
 591 V   |           njo, a tako nasilno, da se je pocejalo iz kozarcev in
 592 V   |              pocejalo iz kozarcev in je Lucija povešala oči spričo
 593 V   |              nerodnosti. Boltežar se je pa smejal še bolj na široko. ~
 594 V   |          bolj na široko. ~Prav tedaj je prišel mimo Mihorja oče.
 595 V   |           Mihorja oče. S komolcem ga je povabil v vežo. ~"Kar prava
 596 V   |          prava bo za nas -- Lucija," je ogovoril Mihorja. ~Mihorju
 597 V   |          poroga z ustnic. Skomizgnil je z rameni, molčal pa prijel
 598 V   |           molčal pa prijel dekle, ki je šla mimo njega, in jo odvedel
 599 V   |             jo odvedel na ples. ~Oče je za hip nagubančil čelo,
 600 V   |           hip nagubančil čelo, ki se je takoj spet ujasnilo. Zamahnil
 601 V   |              spet ujasnilo. Zamahnil je z roko, se obrnil in vase
 602 V   |           Kakor sem ga presodil, tak je." In je sedel k Zaplazniku
 603 V   |             ga presodil, tak je." In je sedel k Zaplazniku ter začel
 604 V   |              ceni živine. ~Na polnoč je šlo. Svatje so privabili
 605 V   |            še od sosednjih krajev se je nabralo fantov zaplečnikov,
 606 V   |     utaborili na podu pri godcih, da je bila že prava stiska. In
 607 V   |              po mili volji. Zdelo se je, da so Podlogarjeve shrambe
 608 V   |              pojedina v puščavi. ~Ko je pa udarilo polnoči, sta
 609 V   |        zložili Lucijino balo ih kjer je bila določena spalnica za
 610 V   |           stežaj. Vsa radovednost se je zgrnila pred prag sobice.
 611 V   |      razsvetljevali sobo. ~"Mm--mm!" je vse ostrmelo. Teta in botra
 612 V   |              blazine. Skozi vezenine je sijalo rdeče in modro. ~"
 613 V   |        pristopili. ~Prav tik podboja je slonel tudi Boltežar. Sprva
 614 V   |              tudi Boltežar. Sprva se je čudil z drugimi, nato je
 615 V   |             je čudil z drugimi, nato je bušil v smeh, ki ga je hipoma
 616 V   |          nato je bušil v smeh, ki ga je hipoma ustavil, kot bi odsekal.
 617 V   |           kot bi odsekal. Zatopil se je v vso lepo tajnost te sobe,
 618 V   |         tajnost te sobe, obraz se mu je zresnil, začel je stiskati
 619 V   |              se mu je zresnil, začel je stiskati ustnice, nič več
 620 V   |       šepetanja svatov. Pred njim se je pokazala strašna skrivnost,
 621 V   |       pokazala strašna skrivnost, ki je bila ves čas v njem in je
 622 V   |            je bila ves čas v njem in je ni prepoznal. Stisnila ga
 623 V   |            ni prepoznal. Stisnila ga je za srce, da bi zakričal.
 624 V   |             zakričal; toda prebledel je; že precej vinski se je
 625 V   |              je; že precej vinski se je v trenutku iztreznil in
 626 V   |            in bežal skozi vežo, kjer je izbil Maruši burkle iz rok.
 627 V   |            rok. Še ozrl se ni, ko ga je ozmerjala s pijanim koleštralom.
 628 V   |        pijanim koleštralom. Pribežal je na teman kot za hlevom in
 629 V   |         sesedel na tnalo. ~"Lucija!" je pritajeno zakriknil, glava
 630 V   |        pritajeno zakriknil, glava mu je klonila na prsi. ~Takrat
 631 V   |       klonila na prsi. ~Takrat pa ga je potapljala po rami roka
 632 V   |             po rami roka in nekdo se je zasmejal. ~"Ti, Mihor?"
 633 V   |           zasmejal. ~"Ti, Mihor?" se je ozrl na brata, ki ga je
 634 V   |              je ozrl na brata, ki ga je sledil za hlev. ~"Oh, zakaj
 635 V   |               zakaj sem jo zamudil?" je stiskal pesti in skoraj
 636 V   |           razjokal. ~"Ne trapaj!" mu je trpko prigovarjal Mihor. ~"
 637 V   |                Mihor, ti ne veš," se je zgrabil za prsi, "kaj trpim!
 638 V   |           boš." ~"Grem, grem, grem," je topotal z nogami kot togoten
 639 V   |               ne draži me!" Boltežar je pograbil brata za rame in
 640 V   |           tej priči pojdiva." ~Mihor je stisnil bratovo roko krepkeje. ~"
 641 V   |             obe skozi okno. Pod izbo je tema in nikogar ni tam.
 642 V   |              oknom." ~"Sam Bog te mi je dal za brata!" je stiskal
 643 V   |              te mi je dal za brata!" je stiskal z obema rokama Boltežar
 644 V   |          skozi svate na izbo. ~Mihor je šel še enkrat pred pod.
 645 V   |            še enkrat pred pod. Vesel je bil, ko je družica plesala
 646 V   |           pred pod. Vesel je bil, ko je družica plesala s svojim
 647 V   |          plesala s svojim fantom, ki je prišel zaplečevat. Prijel
 648 V   |            prišel zaplečevat. Prijel je za roke Zaplaznikovo deklo
 649 V   |        zakadil z njo v vrtinec. Tako je pribijal ob pod, da so udarci
 650 V   |             glas trobent. ~Medtem pa je Boltežar vezal sveženj.
 651 V   |           Boltežar vezal sveženj. Ko je snel šopek s klobuka, ga
 652 V   |             snel šopek s klobuka, ga je držal dolgo pred seboj.
 653 V   |             pred seboj. Lucija mu ga je bila pripela. Nato ga je
 654 V   |             je bila pripela. Nato ga je položil na mizo -- in še
 655 V   |       pritisnil na ustnice. Potem ga je zvil in dejal med obleko
 656 V   |            med obleko v sveženj. ~Ko je Boltežar stopil iz veže
 657 V   |             stopil iz veže na podič, je Mihor privriskal s plesalko
 658 V   |          pomežiknila. ~***  Trda noč je bila. V zvezdnati jasnini
 659 V   |            Podloga v dolino. V hribu je lajal lisjak in se jezil
 660 VI  |              Osmero neugnanih svatov je do jutra ostalo na Podlogu.
 661 VI  |          jutra ostalo na Podlogu. Ko je Gašper prišel mednje, so
 662 VI  |          zanko za Gašperja. Nekdo se je namaškaral za inženirja,
 663 VI  |             vrv, ob voglu hiše, kjer je bila Gašperjeva spalnica,
 664 VI  |          krampi. ~"Kaj ugibate?" jih je vesel vprašal Gašper. ~"
 665 VI  |             in mnogo cvrla. Za cvrčo je treba drv. Torej ji bomo
 666 VI  |            letela pred hišo. Ker nam je pa napoti tale vogel hiše,
 667 VI  |              dobimo pot." ~"Oho!" se je začel upirati Gašper. ~"
 668 VI  |          vina na rožance!" ~Burka se je razpletla, možje so grozili
 669 VI  |              voglu s krampi, inženir je trdno gonil svojo, dokler
 670 VI  |         nadaljevali gostijo. ~Lucija je stala na podiču pred hišo.
 671 VI  |        podiču pred hišo. Tudi ona se je smejala trdemu, z dovtipi
 672 VI  |             ni bil iskren. Silila se je, z očmi pa neprestano nekaj
 673 VI  |           odšli paberkovači z vinom, je Lucija vprašujoče uprla
 674 VI  |          uprla oči v Gašperja, ki se je ves srečen vračal v hišo: ~"
 675 VI  |              v hišo: ~"Končano! Lepo je bilo, ali ne, Lucija?" ~
 676 VI  |              ne, Lucija?" ~Lucija ga je še vedno gledala in, kakor
 677 VI  |                  Naj se odpočijeta," je brezskrbno zamahnil z roko
 678 VI  |       zamahnil z roko Gašper. "Mihor je bil neugnan. Truden je." ~
 679 VI  |         Mihor je bil neugnan. Truden je." ~Vesela jasnina je oblila
 680 VI  |          Truden je." ~Vesela jasnina je oblila Lucijino lice in
 681 VI  |            Lucijino lice in hvaležno je stisnila roko možu, ki jo
 682 VI  |            stisnila roko možu, ki jo je vedel v hišo, kjer so strežajke
 683 VI  |             s pospravljanjem. Lucija je smuknila takoj v sobico,
 684 VI  |            in začela pomagati. Šimen je prišel iz hleva, ko je po
 685 VI  |         Šimen je prišel iz hleva, ko je po dolgem času spet sam
 686 VI  |      zadovoljen gledal Lucijo, ki se je kakor vrtavka sukala in
 687 VI  |              vrtavka sukala in se ji je delo za čuda odsedalo. ~
 688 VI  |           odsedalo. ~Še pred poldnem je bila navlečena in zašarjena
 689 VI  |              v njej svatovščine. Oče je poklical najemnice, jih
 690 VI  |        najemnice, jih plačal, Lucija je pa za vsako pripravila potic
 691 VI  |    prigrizkov za na dom. Zdelo se ji je, da bi bilo prav, če bi
 692 VI  |        ostale še pri obedu. Toda oče je tako odredil in Lucija ni
 693 VI  |         razmišljala, zakaj. ~Opoldne je postavila obed na mizo že
 694 VI  |          Tukajle boš ti, Lucija," ji je oče odkazal sedež. "Gospodinja
 695 VI  |        Mihorja in Boltežarja še ni," je opomnila s strahom Lucija,
 696 VI  |        opomnila s strahom Lucija, ko je razdeljevala žlice. ~"Saj
 697 VI  |      razdeljevala žlice. ~"Saj res," je pritrdil Gašper in vstal
 698 VI  |            Stopim ju poklicat." ~Oče je rahlo namrgodil čelo in
 699 VI  |               kje boš pa ti sedela?" je držala Lucija lično žličko
 700 VI  |            jo položila. ~"Pri tebi!" je veselo rekla deklica, zlezla
 701 VI  |               Ali nisi več moja?" jo je oče podražil. ~"Še," je
 702 VI  |              je oče podražil. ~"Še," je Štefa zatrjevala. "Pa je
 703 VI  |             je Štefa zatrjevala. "Pa je Lucija tudi moja, jeli?" ~
 704 VI  |             tudi moja, jeli?" ~Štefa je pogledala z otroškimi očmi,
 705 VI  |           čakala odgovora. Lucija se je sklonila do nje in jo pobožala. ~
 706 VI  |              in jo pobožala. ~Medtem je Gašper trkal na vrata izbe.
 707 VI  |            Nihče se ni odzval. Odprl je. Vse prazno. Pod mizo je
 708 VI  |             je. Vse prazno. Pod mizo je ležal Mihorjev šopek, okno
 709 VI  |           ležal Mihorjev šopek, okno je bilo na stežaj odprto, po
 710 VI  |            na stežaj odprto, po sobi je bilo vse v neredu. ~Gašperju
 711 VI  |              vse v neredu. ~Gašperju je zaprlo sapo. Samo za trenutek
 712 VI  |       trenutek se ni zavedel, kaj se je zgodilo. Toda to je bilo
 713 VI  |           kaj se je zgodilo. Toda to je bilo kakor hipen mrak čez
 714 VI  |              čez oči, potem pa se mu je vse posvetilo. Vzdihnil
 715 VI  |              vse posvetilo. Vzdihnil je: "Torej to sta mi napravila!" ~
 716 VI  |             mi napravila!" ~Jezen se je obrnil in na pragu še enkrat
 717 VI  |             po praznih kljukah, kjer je navadno visela obleka bratov.
 718 VI  |         visela obleka bratov. Takrat je zopet opazil Mihorjev zmečkani
 719 VI  |             šopek pod mizo. Vrnil se je, ga pobral in skril pred
 720 VI  |             stensko omarico. ~Počasi je stopal z vrha v vežo in
 721 VI  |            odprl duri v hišo. Lucija je ravno odmolila pred jedjo.
 722 VI  |          odmolila pred jedjo. Gašper je odmomljal za njo in ni vedel,
 723 VI  |              kaj izrekuje. Lucija se je ozrla in videla, kako je
 724 VI  |             je ozrla in videla, kako je bled. Prebledela je še ona
 725 VI  |             kako je bled. Prebledela je še ona od temne slutnje. ~"
 726 VI  |          temne slutnje. ~"Ušla sta!" je hripavo razodel Gašper.
 727 VI  |       hripavo razodel Gašper. Maruši je obstala žlica sredi pota
 728 VI  |           pota in izlila juho. Štefa je z odprtimi usti gledala
 729 VI  |          Samo oče se ni ganil. Mirno je nesel grižljaj k ustom.
 730 VI  |              Oče, ušla sta od hiše," je ponovil Gašper z glasom,
 731 VI  |          ponovil Gašper z glasom, ki je bila v njem že groza in
 732 VI  |             lahko že zjutraj vedel," je odvrnil oče malomarno in
 733 VI  |     malomarno in jedel. Vendar pa mu je ušel pogled kradoma na Lucijo,
 734 VI  |        začele kapati solze. Tedaj se je Šimen zganil. ~Stegnil je
 735 VI  |            je Šimen zganil. ~Stegnil je roko po Luciji in si jo
 736 VI  |           tako ljubeznivostjo, da se je Maruši zdelo kar greh. ~"
 737 VI  |            Niti ene solze več. Nista je vredna." ~"Oh, oče, zaradi
 738 VI  |          zaradi mene sta šla." Sedaj je Lucija zajokala ~na glas.
 739 VI  |          zajokala ~na glas. Glava ji je omahnila na očetovo ramo.
 740 VI  |            na očetovo ramo. Stari jo je rahlo dvignil in se odmaknil
 741 VI  |       odmaknil od nje. Ves presunjen je bil. Toda naglo se je zbral,
 742 VI  |      presunjen je bil. Toda naglo se je zbral, potrkal z nohtom
 743 VI  |           Sedaj pa jejmo." ~In segel je prvi po žlici. Tudi Lucija
 744 VI  |           prvi po žlici. Tudi Lucija je jedla, zakaj velel je oče
 745 VI  |         Lucija je jedla, zakaj velel je oče Šimen. Toda vsak grižljaj
 746 VI  |         Šimen. Toda vsak grižljaj ji je presedal. ~***  Sredi tedna
 747 VI  |   svatovščini ni bilo več sledu. Vse je teklo, ko da se ni nič zgodilo.
 748 VI  |            se ni nič zgodilo. Maruša je kuho z veseljem zamenila
 749 VI  |           krog peči. Ves prerojen se je razgibal in delal, da bi
 750 VI  |              ne Boltežar kos. Lucija je gospodinjila. Toda ona ni
 751 VI  |          Toda ona ni bila Maruša, ki je vse opravila z burjo, povrhu
 752 VI  |       šivanko ni prijela zlepa in ji je bila neslana in presoljena
 753 VI  |             jed deveta briga. Lucija je s čudovitim mirom in nepopisno
 754 VI  |              vsako malenkost. Zvečer je ni bilo spraviti k pokoju:
 755 VI  |             pokoju: šivala in krpala je perilo in obleko obema moškima,
 756 VI  |           obema moškima, tudi Maruši je prikrojila marsikatero zaplato
 757 VI  |            krilo in kočemajko. Šimen je ogledoval vse to in z nekako
 758 VI  |            šla od hiše, češ mlada ju je izpodrinila. Toda na Podlcgu
 759 VI  |            pisanjem ne z besedo. Oče je čisto dobro vedel, da ljudje
 760 VI  |             Lucijo zaradi tega. Zato je naročil Gašperju (samo tedaj
 761 VI  |         naročil Gašperju (samo tedaj je izpregovoril o sinovih in
 762 VI  |              okrog ljudi. ~"Premehka je. Z jeziki opravim jaz." ~
 763 VI  |             jeziki opravim jaz." ~In je tudi opravil. Ko se ga je
 764 VI  |            je tudi opravil. Ko se ga je nekdo lotil pri Štebucu,
 765 VI  |         Podlog, ker sta dva ušla, mu je oče zaprl besedo: "Kaj ti
 766 VI  |              bi ne bila zatorej, kot je Lucija. Štebuc, vina gor!
 767 VI  |             umazani jezik." ~Suhljač je umolknil, piti se pa ni
 768 VI  |             se pa ni branil. ~Luciji je dobro dela očetova borba
 769 VI  |        očetova borba zanjo. Toda trn je tičal v njenem mehkem srcu.
 770 VI  |            mogla izbiti iz glave, da je ona samo zato, ker je bila
 771 VI  |             da je ona samo zato, ker je bila kajžarska, razbila
 772 VI  |              tem govoriti. Poskusila je z Gašperjem, ko sta bila
 773 VI  |        dvakrat, trikrat. Toda Gašper je vselej umolknil in jo kratko
 774 VI  |         pusti očetu. Bo že on." Zato je bila ta zaprta bolečina
 775 VI  |             bolj pereča. ~Zajedla se je vanjo nepokojna misel, da
 776 VI  |         vanjo nepokojna misel, da jo je Gašper zasnubil kljub vsemu
 777 VI  |           vendarle samo zato, ker jo je moral. Podlog ni bil vajen
 778 VI  |    naklonjenosti očetovi celo ne, jo je skrbelo in skrbelo, da so
 779 VI  |          oblile solze. Se pred možem je skrivala, kako hitro se
 780 VI  |             tedaj? ~Ob taki misli jo je zdramil nekoč Vorena, puščavnik,
 781 VI  |          Vorena, puščavnik, ki se ji je prišel za gostijo na svatovščini
 782 VI  |    svatovščini s tem zahvalit, da ji je prinesel dve žlici. Iz brinove
 783 VI  |               Iz brinove korenine ju je izrezljal. Rumeni in gladki
 784 VI  |             kot iz voska. Na recljih je vžgal dan in letnico poroke. ~"
 785 VI  |             zate in za Gašperja!" ji je ponudil dar pred peč, kjer
 786 VI  |           ponudil dar pred peč, kjer je kuhala kosilo. ~Lucija se
 787 VI  |            kuhala kosilo. ~Lucija se je resnično razveselila. ~"
 788 VI  |            ne zavrzi ju." ~Vorena se je že obrnil, da bi odšel.
 789 VI  |             bi odšel. Toda Lucija ga je ustavila, mu primaknila
 790 VI  |          Pobodite malo pri meni." Že je odprla omaro ter mu odrezala
 791 VI  |         slanine: "Pomalicajte; k nam je navkreber." ~Vorena jo je
 792 VI  |            je navkreber." ~Vorena jo je zahvaljeval in blagoslavljal.
 793 VI  |             blagoslavljal. Lucija ga je gledala in nenadoma ji je
 794 VI  |            je gledala in nenadoma ji je prišla misel, ki se je je
 795 VI  |            ji je prišla misel, ki se je je silno razveselila. ~"
 796 VI  |            je prišla misel, ki se je je silno razveselila. ~"Vorena,
 797 VI  |             Bog ve, da ne. Toda meni je tako hudo, da bom kar minila
 798 VI  |            Lucija! Po božji ljubezni je ravnal Šimen, po vseh človeških
 799 VI  |           utihnil." ~"Kako mislite?" je hitro poprijela Lucija. ~"
 800 VI  |            voličih sta stala -- drva je pripeljal v Lepo njivo --
 801 VI  |             se to pravi?" ~Lucija ga je zaverovana gledala. ~"To
 802 VI  |              gledala. ~"To se pravi: Je druga reč živinica, ki te
 803 VI  |             kliče, verjemi." ~Lucija je bila vsa srečna in vendar
 804 VI  |            bila vsa srečna in vendar je vmes usekalo spet staro
 805 VI  |         slušata -- zaradi mene." ~To je izgovorila sama zase, a
 806 VI  |              zase, a vendar tako, da je Vorena razumel. ~"Ne tako,
 807 VI  |             zavoljo prevzetnosti. In je zapisano: >Če brat bratu
 808 VI  |         kakor trdno mesto!< -- in še je rečeno od Boga:,Človekovo
 809 VI  |             Zbogom, Lucija!" ~Vorena je šel. Lucija pa je obslonela
 810 VI  |             Vorena je šel. Lucija pa je obslonela pred ognjiščem.
 811 VI  |         brnele v ušesih. Naenkrat se je zasukala in skočila za Voreno,
 812 VI  |             in skočila za Voreno, ki je počasi drsal po dvorišču. ~"
 813 VI  |           revno podstrešnico. O, Bog je dober." ~"Hvala vam in nič
 814 VI  |              bedak klepeta." ~Lucija je vsa žareča stopila spet
 815 VI  |            spet v kuhinjo. Pri obedu je bila nenavadno dobre volje. ~
 816 VI  |            Gašperjem v izbici, se ga je nenadoma oklenila okrog
 817 VI  |             imaš rad?" ~"Lucija!" jo je pritisnil k sebi Gašper. "
 818 VI  |          tnalo." ~"Po brata pojdem," je hitro izrekla, da je Gašper
 819 VI  |        pojdem," je hitro izrekla, da je Gašper ostrmel. ~"Ti? Po
 820 VI  |             njivo. Ali ne?" ~"Preveč je ponižanja zate." ~"Obljubil
 821 VI  |          uslišiš." ~In še tesneje ga je objela. ~"Zaradi obljube,
 822 VI  |          zaradi obljube." ~Lucija ga je poljubila na ustnice, ki
 823 VI  |             to odrešilno besedo. Vsa je bila preverjena, da se ji
 824 VI  |             posreči, in smehljaje se je zaspala kot dober otrok,
 825 VI  |                 V nedeljo med obedom je oče Šimen zoper svojo navado
 826 VI  |             uro. Tudi Gašperjeve oči je nekajkrat poiskal. A Gašper
 827 VI  |              poiskal. A Gašper se mu je umikal, dokler ni oče nemiren
 828 VI  |              tiči Lucija?" ~"K botri je šla po opravilu in k šivilji.
 829 VI  |         zgovorjene, saj veste." ~Oče je spet pogledal na uro in
 830 VI  |             in nagubančil čelo. ~"Pa je le predolgo ni. Ali si pozabil,
 831 VI  |           tako dovolj boli." ~Oče se je naslonil ob okno in gledal
 832 VI  |         prihaja Lucija. Pet minut mu je bila že muka čakanja. In
 833 VI  |             že muka čakanja. In spet je začel: ~"Gašper, ti veš
 834 VI  |             Gašper, ti veš dobro, da je šla še kam drugam. Ne prikrivaj.
 835 VI  |             Jaz tega ne trpim." ~Sin je gledal v mizo in pisal z
 836 VI  |           krive črte po javoru. ~Oče je še gledal in očakoval, pa
 837 VI  |            še gledal in očakoval, pa je bil čezdalje bolj nestrpen.
 838 VI  |             nestrpen. Predirljivo se je zazrl v sina in nato ukazal,
 839 VI  |           sina in nato ukazal, kakor je znal samo on: ~"Gašper,
 840 VI  |           tej priči!" ~"Ne upam si," je šepetal Gašper predse. ~
 841 VI  |        šepetal Gašper predse. ~Stari je potrkal ob mizo. ~"Kakšna
 842 VI  |             ob mizo. ~"Kakšna beseda je to? Ne upam si ne upam...
 843 VI  |          goden, ali si mož?" ~Gašper je bil ob tem ukazu res naenkrat
 844 VI  |          deček -- pred očetom. Plaho je izdal: ~"Po brata je šla." ~
 845 VI  |           Plaho je izdal: ~"Po brata je šla." ~Tedaj je Šimen planil,
 846 VI  |             Po brata je šla." ~Tedaj je Šimen planil, kot bi treščilo
 847 VI  |                po ta dva?" ~Pograbil je suknjič, segel po klobuku
 848 VI  |            Joža, koleselj in konja!" je prigrmel v hišo k Vodirju,
 849 VI  |           trenil, so zapregli. Šimen je odklonil hlapca, prijel
 850 VI  |          pade konj, pade meni!" Nato je počil z bičem. Koleselj
 851 VI  |              počil z bičem. Koleselj je zaropotal in kar odletoval
 852 VI  |             odletoval na cesti, tako je vozil. ~Medtem se je Lucija
 853 VI  |            tako je vozil. ~Medtem se je Lucija že bližala Lepi njivi.
 854 VI  |             pot tako strašna. Včasih je celo postajala in razmišljevala,
 855 VI  |           ali naj bi šla naprej. Res je vselej zmagalo to skromno
 856 VI  |           skromno srce, toda muka ji je bila nova misel in z njo
 857 VI  |             vendar človeka! -- In se je spet opogumila ter šla naprej.
 858 VI  |              ter šla naprej. Vso pot je molila. Prosila je svojo
 859 VI  |           Vso pot je molila. Prosila je svojo patrono, priprošnjico
 860 VI  |               koliko trpi. In molila je k angelu varuhu, naj ji
 861 VI  |             ko bo prosila. In vendar je bila noga čezdalje težja,
 862 VI  |             krajši in počasnejši. Ko je zagledala Mrzlikarjevo hišo
 863 VI  |             hišo in tesno okence, ki je gledalo iz strehe, ji je
 864 VI  |             je gledalo iz strehe, ji je srce začelo tako tolči,
 865 VI  |           srce začelo tako tolči, da je pritiskala roko na srčno
 866 VI  |           stran. Le še nekaj korakov je bila od hiše. In čudo, tedaj
 867 VI  |              hiše. In čudo, tedaj jo je nenadoma zapustil ves strah,
 868 VI  |             ves strah, nasmehnila se je sama sebi, potegnila si
 869 VI  |             se mirno zbrala. ~Takrat je zaropotal na cesti koleselj.
 870 VI  |            cesti koleselj. Lucija se je stisnila k plotu, da bi
 871 VI  |             ne oškropilo krila. Tako je bila zatopljena vase, da
 872 VI  |         ozrla ni po vozniku. Šele ko je koleselj obstal tik nje,
 873 VI  |             koleselj obstal tik nje, je dvignila oči. Vsa trda je
 874 VI  |            je dvignila oči. Vsa trda je postala, ko je zagledala
 875 VI  |              Vsa trda je postala, ko je zagledala Podlogarja. Ta
 876 VI  |          zagledala Podlogarja. Ta pa je že skočil z voza, stopil
 877 VI  |              mi storila?" ~"Še nič," je dahnila snaha. ~"Hvala Bogu!
 878 VI  |              nazaj pojdeva." ~Lucija je šla kot ovčica za Šimnom.
 879 VI  |          ovčica za Šimnom. Vse se ji je vrtelo v glavi. Šimen je
 880 VI  |             je vrtelo v glavi. Šimen je obrnil, jo posadil poleg
 881 VI  |            no, kako ji streže! Stari je bolj nor nanjo kot mož." ~
 882 VII |              VII  Kaj zgodnja pomlad je prišla. Podlogarjeva fanta
 883 VII |             vrnila s polja, kamor ju je nezavedno vleklo vsake nedelje.
 884 VII |              pasle po rebri in komur je šla trda za klajo, je prignal
 885 VII |          komur je šla trda za klajo, je prignal past voliča ali
 886 VII |            svoj borni kvartir. Mihor je legel, Boltežar pa je obsedel
 887 VII |          Mihor je legel, Boltežar pa je obsedel pri oknu in gledal
 888 VII |          gledal v griče, za katerimi je bil Podlog. Ko se je nagledal
 889 VII |        katerimi je bil Podlog. Ko se je nagledal in namislil, je
 890 VII |             je nagledal in namislil, je odprl majhno skrinjico.
 891 VII |            majhno skrinjico. Poiskal je v papir zavito klobaso,
 892 VII |           začel prigrizovati. Počasi je grudil trdo malico in skrbno
 893 VII |              vsako drobtinico, ki se je oddrobila od suhe skorje. ~
 894 VII |           skorje. ~Kakor večkrat, mu je bilo tudi to pot skrajno
 895 VII |            pusto pri srcu. Ogledoval je to ubogo podstrešnico, kot
 896 VII |           ubogo podstrešnico, kot bi je ne bil še nikoli videl. ~
 897 VII |        jezikov po steni. Poleg njiju je mahedrala s kljuk črna,
 898 VII |       Podlogu pregrda. Po stropu, ki je imel križem kražem razpeljane
 899 VII |        revnima pogradoma -- Mihorjev je imel novo, belo nogo --
 900 VII |              imel novo, belo nogo -- je bila tesna soteska za enega
 901 VII |              in mizica pod oknom, to je bilo vse. ~Boltežar je obrisal
 902 VII |            to je bilo vse. ~Boltežar je obrisal nož ob papir in
 903 VII |              bil zdihnil. Po sili se je spomnil na Podlog in na
 904 VII |             na shrambo doma, kjer si je odtesal gnjati in kruha
 905 VII |             Mihor, ali spiš?" ~"Ne," je zagodrnjal brat, obrnjen
 906 VII |            Samo dobil ne boš nič, ko je vsaka luknja natlačena do
 907 VII |        natlačena do vrha." ~Boltežar je utihnil in se igral z nožem.
 908 VII |              igral z nožem. Mihor se je obrnil na ležišču vznak
 909 VII |          rekla očetu." ~"Hahaha!" se je zasmejal Mihor. "Les --
 910 VII |              slabo opravila." ~Mihor je utihnil in dolgo razmišljal.
 911 VII |              razmišljal. Slednjič se je hitro vzdignil z ležišča
 912 VII |             že na vežnem pragu, jima je sitni gospodar zagodrnjal
 913 VII |              pa ni nihče nič, čeprav je bolelo. ~V krčmi Pri živem
 914 VII |          hodili jest samski rudarji, je bilo ta večer kaj živahno.
 915 VII |              večer kaj živahno. Pela je harmonika, ženske so imeli
 916 VII |         plesali so. ~"V postu noré," je omenil Boltežar Mihorju,
 917 VII |              Boltežar Mihorju, ki se je rinil skozi plesalce do
 918 VII |          gledala vrtež in čakala, da je mogla točajka do njiju.
 919 VII |             njiju. Nekaj rudarjev ju je pozdravilo, večina se pa
 920 VII |              in silili na čelo. Zrak je bil neznosen od gneče in
 921 VII |             dima. ~"Hitro opraviva," je silil Boltežar v Mihorja,
 922 VII |             tepli." ~"Ne česnaj!" ga je dregnil Mihor. ~Ko sta izpila
 923 VII |             ali bi ga še ali bi šla, je prisedel star samski rudar --
 924 VII |             bom za druščino." ~Mihor je potrkal s steklenico. Ko
 925 VII |             potrkal s steklenico. Ko je točajka prinesla, mu je
 926 VII |              je točajka prinesla, mu je nalil in ponudil. ~Rudar
 927 VII |             nalil in ponudil. ~Rudar je izpil. ~"Plesat pojdita." ~"
 928 VII |                Se nama ne ljubi," ga je zavrnil Boltežar. ~"Kakor
 929 VII |           gruntarska hrusta." ~Mihor je bil užaljen. ~"Zakaj ne?" ~"
 930 VII |            krave, mi pa nič." ~Rudar je še enkrat pil, se srepemu
 931 VII |              poslovil od mize. Godec je nategnil meh, Peter Pokora
 932 VII |        nategnil meh, Peter Pokora se je pomešal med gnečo. ~Med
 933 VII |          Pravzaprav ima Peter prav," je sprožil besedo Boltežar. "
 934 VII |        Luciji za predpasnik." ~Mihor je jezen legel, da so zaškripale
 935 VII |       zaškripale deske. ~Boltežar pa je bil hudo užaljen. Ni takoj
 936 VII |        odgovoril Mihorju. Šele ko se je počasi zakopal pod odejo,
 937 VII |         odejo, vso pisano od zaplat, je zamrmral za odgovor: "In
 938 VIII|                          VIII  Odkar je oče Šimen prestregel Lucijo,
 939 VIII|           šla ponižat k sinovoma, se je vsa spremenila. Ko sta se
 940 VIII|              Ko sta se vozila domov, je sprva vsa trepetala in se
 941 VIII|      trepetala in se bala. Počasi se je umirila in vdano čakala,
 942 VIII|           zgodi kar koli. Prepričana je bila, da je oče Šimen neznansko
 943 VIII|               Prepričana je bila, da je oče Šimen neznansko užaljen,
 944 VIII|             z nekakšnim trpkim mirom je čakala njegove besede. Šimen
 945 VIII|         čakala njegove besede. Šimen je še vedno molčal, ko sta
 946 VIII|          klancu proti Podlogu. Ko se je zasvetila hiša izza drevja,
 947 VIII|          zasvetila hiša izza drevja, je mehko poprosil, da se je
 948 VIII|             je mehko poprosil, da se je Lucija zavzela: "Postojva
 949 VIII|       Postojva in duškajva!" Ozrl se je nazaj v dolino na pot, ki
 950 VIII|             pravkar prevozila. Potem je izpregovoril toplo in prisrčno,
 951 VIII|              Vidiš tamle Podlog. Naš je: moj in tvoj in nas vseh,
 952 VIII|           boš tako, Lucija?" ~"Bom," je pritrdila snaha. ~Podlogar
 953 VIII|        pritrdila snaha. ~Podlogar ji je stisnil roko in vsa zamišljena
 954 VIII|              proti domu. In od tedaj je bilo, kakor da je umrl celo
 955 VIII|              tedaj je bilo, kakor da je umrl celo spomin na oba
 956 VIII|           spomin na oba ubegla, dasi je skrivoma vrtal v vseh srcih. ~
 957 VIII|             v vseh srcih. ~Jaro žito je že visoko zelenelo, krompir
 958 VIII|             se ni zastonj hvalil, da je še za dva. Lucija res ni
 959 VIII|             vse delo doma in v hlevu je bilo njeno. Božnarica je
 960 VIII|             je bilo njeno. Božnarica je prihajala, če je le utegnila,
 961 VIII|           Božnarica je prihajala, če je le utegnila, skrivaj pomagat.
 962 VIII|            skrivaj pomagat. S skrbjo je ogledovala Lucijo. ~"Previdna
 963 VIII|               ne preženi se. Kar koj je lahko nesreča." ~Lucija
 964 VIII|           lahko nesreča." ~Lucija se je smehljala materi. A mati
 965 VIII|          prezrla tajne grenkosti, ki je sijala skozi ta smeh. ~"
 966 VIII|             delo krog hiše -- kaj pa je to?" ~"Za zdravo ga je preveč.
 967 VIII|            pa je to?" ~"Za zdravo ga je preveč. Za tako, kot si
 968 VIII|        preveč." ~"Pri nas ni kajža," je ljubeznivo podražila Lucija
 969 VIII|             Le lovi ga, toda zdravje je nad vse. Nisi sama na sebi
 970 VIII|              sama na sebi in skrb ti je za dva."  Božnarica je bila
 971 VIII|            ti je za dva."  Božnarica je bila skoraj užaljena in
 972 VIII|       užaljena in v resnih skrbeh se je vračala domov. ~Po vsakem
 973 VIII|             vsakem takem pogovoru se je Lucija zamislila vase. Prikrila
 974 VIII|             zamislila vase. Prikrila je materi, kolikokrat kar omahne
 975 VIII|             povesile. Ali kaj, ko se je oglasilo iz hleva in je
 976 VIII|              je oglasilo iz hleva in je klicala živina, ali je udarila
 977 VIII|            in je klicala živina, ali je udarila ura ter jo gnala
 978 VIII|             z malico na polje. Pa se je vrnila s košem zelenjave,
 979 VIII|             s košem zelenjave, ki jo je grede natrgala za prašiče,
 980 VIII|              natrgala za prašiče, in je bilo že treba spet vode
 981 VIII|       rezanice in večerje. Mimogrede je počila na tnali, na stopnicah,
 982 VIII|           veselila skrivnosti, ki ji je živela pod srcem. Toda kratki
 983 VIII|          kratki so bili taki hipi in je zopet vstala in se napregla
 984 VIII|          napregla v delo. ~Božnarica je doma godrnjala pred možem: ~"
 985 VIII|              Nič ne veste, kaka reva je ženska. In če bo nesreča,
 986 VIII|            jo ima na vesti; zakaj ji je mati?" ~"Bo že Bog tako
 987 VIII|              Bog naredi." ~Božnarica je bila zares jezna in je grozila,
 988 VIII|     Božnarica je bila zares jezna in je grozila, da pojde nad Podlogarja.
 989 VIII|        vrtovih kar sama. Za senožeti je pa najel, dasi ni bilo tujega
 990 VIII|            že nekaj let. Ob tem času je šlo vse v svitek na Podlogu.
 991 VIII|             svitek na Podlogu. Šimen je toliko poskrbel, da Lucija
 992 VIII|     oddaljene senožeti. Prinašala jo je Štefa. Seveda je bila zato
 993 VIII|        Prinašala jo je Štefa. Seveda je bila zato za Lucijo tem
 994 VIII|             več dela v hlevu, ko jih je vse z Marušo vred noč dala
 995 VIII|          hiše. ~Prav na sv. Vida dan je pritekla Štefa po malico.
 996 VIII|           Štefa po malico. Jerbašček je bil pripravljen v veži na
 997 VIII|             veži na stolu, pisan prt je ležal poleg njega in na
 998 VIII|             pa ni bilo nikjer. Štefa je skočila v hlev; tudi tam
 999 VIII|             skočila v hlev; tudi tam je ni bilo. Stekla je okrog
1000 VIII|          tudi tam je ni bilo. Stekla je okrog hiše in zaklicala.