Chapter

1001 VIII|             oknom Lucijine spalnice, je začula bridke vzdihe in
1002 VIII|         bridke vzdihe in stok. Štefa je stekla v sobico. Lucija
1003 VIII|              stekla v sobico. Lucija je ležala na postelji in se
1004 VIII|            in se vila v krčih. Štefa je gledala z izbuljenimi očmi,
1005 VIII|             z izbuljenimi očmi, nato je zajokala. ~"Teci, Štefa,
1006 VIII|      Zaplaznikovo mater. Reci, da mi je grozno slabo. Teci, lepo
1007 VIII|          pomislila na malico. Stekla je po bregu kar čez njive;
1008 VIII|            kar čez njive; ruta se ji je odvezala; ni je popravila,
1009 VIII|           ruta se ji je odvezala; ni je popravila, za vogel jo je
1010 VIII|            je popravila, za vogel jo je nesla s seboj, da je vihrala
1011 VIII|              jo je nesla s seboj, da je vihrala po zraku. Vsa zasopla
1012 VIII|        vihrala po zraku. Vsa zasopla je kar padla med kosce: "Gašper!
1013 VIII|           Lucija bo umrla!" ~In nato je počenila na tla, vsa drhteča
1014 VIII|             začela ihteti. ~Podlogar je vrgel vile iz rok. Gašper
1015 VIII|            vrgel vile iz rok. Gašper je prebledel. ~"In po teto
1016 VIII|           prebledel. ~"In po teto mi je velela in po Zaplaznikove,"
1017 VIII|          velela in po Zaplaznikove," je spet šinila deklica kvišku
1018 VIII|             pa k Zaplazniku! V dir!" je ukazoval Podlogar grabljicama,
1019 VIII|            tla in stekli. ~"Gašper," je zaklical oče in iskal sina.
1020 VIII|             že ni bilo. Vrh senožeti je že izginil med leščevjem.
1021 VIII|            med leščevjem. Za njim jo je mahnil Podlogar, ki ni utegnil
1022 VIII|         nikomur več kaj ukazati. ~Ko je Gašper prihropel do hiše,
1023 VIII|            Gašper prihropel do hiše, je sunil škornje z nog in bos
1024 VIII|              bos tipal v izbo. Rahlo je odprl duri, skozi katere
1025 VIII|             odprl duri, skozi katere je čul vzdihe Lucijine. Žena
1026 VIII|             vzdihe Lucijine. Žena ga je tako milo pogledala, da
1027 VIII|           tako milo pogledala, da se je mož zgrudil k postelji,
1028 VIII|              in ko ni vedel drugega, je začel jokati. Lucija se
1029 VIII|           začel jokati. Lucija se ga je krčevito oklenila krog vratu
1030 VIII|          vratu in ga stiskala, da ga je bolelo. ~"Ali je šla Štefa
1031 VIII|               da ga je bolelo. ~"Ali je šla Štefa po žene?" je trudno
1032 VIII|           Ali je šla Štefa po žene?" je trudno vprašala Lucija. ~"
1033 VIII|              Pri meni bodi. Strah me je." In ga je spet objela. ~
1034 VIII|            bodi. Strah me je." In ga je spet objela. ~Gašper je
1035 VIII|              je spet objela. ~Gašper je obklečal na tleh in trpel
1036 VIII|             nama ne umrje. Prezgodaj je." ~"Saj molim, ves čas že." ~
1037 VIII|              molim, ves čas že." ~In je res. Ne z ustnicami, toda
1038 VIII|         ustnicami, toda njegovo srce je kričalo in klečalo pred
1039 VIII|        Lucijo in za Gašperčka, ki ga je tako trdno pričakoval. ~
1040 VIII|              trdno pričakoval. ~Vtem je pridihtel(sic) do hiše oče
1041 VIII|           sic) do hiše oče Simen, ki je varno in z obrazom, prevzetim
1042 VIII|            pogledal k Luciji. Lucija je spustila Gašperja iz objema,
1043 VIII|              pri tej priči." ~Lucija je z očmi pritrdila in premagala
1044 VIII|           premagala vzdihe. Šimen se je tiho umaknil in šel na dvorišče.
1045 VIII|             šel na dvorišče. Nemiren je hodil sem ter tja. Vzel
1046 VIII|              hodil sem ter tja. Vzel je sekiro s tnala, jo pogledal
1047 VIII|             nazaj; v skladovnici drv je poravnal poleno, kamen,
1048 VIII|        poravnal poleno, kamen, ki se je valjal pred durmi, je sunil
1049 VIII|             se je valjal pred durmi, je sunil z nogo h kraju. Venomer
1050 VIII|             nogo h kraju. Venomer pa je pogledoval na levo, ali
1051 VIII|          opazil Zaplaznico. In ko jo je zagledal, ji je stopil naproti
1052 VIII|             In ko jo je zagledal, ji je stopil naproti in z rokami
1053 VIII|              ni upal. ~Za Zaplaznico je prišla se teta, ki jo je
1054 VIII|             je prišla se teta, ki jo je spremljala Božnarica, vsa
1055 VIII|              prepadla. Samo v mislih je trpela: saj sem ji pravila,
1056 VIII|         Grabljicama, Neži in Manici, je oče naročil, kaj naj še
1057 VIII|              mislil nanjo. Gašper se je usedel na odrivač pod Lucijinim
1058 VIII|            čakal in hrepenel. Vse se je treslo v njem. Večkrat je
1059 VIII|            je treslo v njem. Večkrat je začel moliti. Toda ni spravil
1060 VIII|           sebe. Zapletal in medel se je, da je nazadnje obupal in
1061 VIII|          Zapletal in medel se je, da je nazadnje obupal in je molilo
1062 VIII|             da je nazadnje obupal in je molilo samo srce, ki je
1063 VIII|              je molilo samo srce, ki je kljuvalo, da se je moralo
1064 VIII|          srce, ki je kljuvalo, da se je moralo slišati to trkanje
1065 VIII|           šepetale v kuhinji. Maruša je odvedla Štefo, ki je neprestano
1066 VIII|          Maruša je odvedla Štefo, ki je neprestano vsa plašna jokala,
1067 VIII|          stopi kdo po pomoč k fari?" je zaskrbljen vprašal Podlogar
1068 VIII|        Podlogar žene. ~"Ni treba. Če je božja volja, bo vse kar
1069 VIII|          volja, bo vse kar prav," ga je mirila teta in šla zopet
1070 VIII|              k Luciji. ~Krog polnoči je Gašper začul pod oknom tanek
1071 VIII|         tanek tanek glasek. Vrglo ga je kvišku, snel je klobuk in
1072 VIII|             Vrglo ga je kvišku, snel je klobuk in s strahom pogledal
1073 VIII|        pogledal proti zvezdam. Tedaj je prišla Zaplaznica iz hiše
1074 VIII|             duri. ~"Kje si, Gašper?" je poklicala polglasno. ~Gašper
1075 VIII|         poklicala polglasno. ~Gašper je planil k njej. ~"Ga že imaš --
1076 VIII|             porečemo?" ~"Gašperček," je veselo šepetal mož, ves
1077 VIII|              ugledal... ~***  Čeprav je Gašperčkovo življenje viselo
1078 VIII|            na faro h krstu. Podlogar je strogo naročil botri, naj
1079 VIII|             so se vrnili. Gašper jih je očakoval pod klancem in
1080 VIII|             z deteta. ~"Spančka," ga je potolažila botra. "In Špela
1081 VIII|       potolažila botra. "In Špela ga je videla in ima trdno upanje,
1082 VIII|           veselja. Stari Podlogar se je vesel vrnil med kosce, sinu
1083 VIII|              so trije dnevi. Bolnica je bila res slabotna, čisto
1084 VIII|            prevleka blazine, kjer ji je počivala glava. Tudi Gašperček
1085 VIII|       počivala glava. Tudi Gašperček je že užil nekaj hrane in večkrat
1086 VIII|            odprl drobni očesci. Skrb je ginila, celo Gašper si je
1087 VIII|            je ginila, celo Gašper si je upal od hiše, da je z voli
1088 VIII|        Gašper si je upal od hiše, da je z voli pripeljal posušeno
1089 VIII|      pripeljal posušeno seno. ~Ko se je na večer tretjega dne vrnil
1090 VIII|             vrnil oče s senožeti, mu je bila kakor vselej prva skrb,
1091 VIII|              prva skrb, da zve, kako je z Lucijo in Gašperčkom.
1092 VIII|          botra sta bili pri njej. Ko je botra začutila Podlogarja,
1093 VIII|              začutila Podlogarja, ga je takoj potegnila za rokav
1094 VIII|             pogled ima. In kuhati jo je začelo. Morda bi Gašper
1095 VIII|             zaoranih brazdah na licu je vztrepetal nemir. ~"Nič
1096 VIII|             si imel ženo." ~Podlogar je neslišno stopil v tiho izbo.
1097 VIII|           stopil v tiho izbo. Lucija je ležala vsa upadla; toda
1098 VIII|             so ji gorela in silno jo je večkrat streslo. Trudno
1099 VIII|              večkrat streslo. Trudno je odprla oči. Ko je zagledala
1100 VIII|             Trudno je odprla oči. Ko je zagledala Podlogarja, se
1101 VIII|             zagledala Podlogarja, se je nasmehnila: "Gašperček že
1102 VIII|     nasmehnila: "Gašperček že pije," je z očmi pokazala na jerbašček,
1103 VIII|          pokazala na jerbašček, kjer je ležalo dete. ~"Hvaljen 8og,"
1104 VIII|         Lucija; slabotna si še." ~In je odšel, za njim botra. ~"
1105 VIII|            kako se ti zdi?" ~"Lucija je bolna, hudo bolna. Ne bom
1106 VIII|             zdravnika." ~Podlogar se je takoj odpravil. Za dobre
1107 VIII|           odpravil. Za dobre pol ure je že ropotal mlinarjev koleselj
1108 VIII|          soteski proti trgu. ~Gašper je bil pri živini in niti vedel
1109 VIII|              in niti vedel ni, da se je oče odpeljal po zdravnika.
1110 VIII|            po zdravnika. Previdno mu je Zaplaznica povedala; toda
1111 VIII|           povedala; toda vsa rahlost je bila brez uspeha. Gašper
1112 VIII|             bila brez uspeha. Gašper je tiho zajokal in se skril
1113 VIII|             in se skril za pod. Nato je šel, kar je mogel veselega
1114 VIII|             za pod. Nato je šel, kar je mogel veselega lica, k Luciji.
1115 VIII|             lica, k Luciji. Rahlo jo je držal za roko in ždel ob
1116 VIII|              ždel ob postelji. Kadar je Lucijo stresla vročica,
1117 VIII|              Lucijo stresla vročica, je tesneje prijela njegovo
1118 VIII|               In na stisk njene roke je odgovorila Gašperjeva --
1119 VIII|            po vseh božjih potih, kar je vedel imen, in povsod je
1120 VIII|             je vedel imen, in povsod je prosil in daroval sveče
1121 VIII|            silile, naj leže. Vdal se je, šel v hišo ter res legel
1122 VIII|        romale... ~Proti jutru, ko se je komaj majčkeno svitalo,
1123 VIII|              komaj majčkeno svitalo, je prišel oče z zdravnikom.
1124 VIII|           čakali vsi pred izbo. Muka je bilo to čakanje. ~Ko je
1125 VIII|              je bilo to čakanje. ~Ko je zdravnik opravil, so se
1126 VIII|           odrešilne besede. Zdravnik je povabil očeta in Gašperja
1127 VIII|            in Gašperja v hišo. Ko si je umil roke, je stopil nekajkrat
1128 VIII|            hišo. Ko si je umil roke, je stopil nekajkrat po sobi.
1129 VIII|        stopil nekajkrat po sobi. Oče je lovil njegov pogled. Zdel
1130 VIII|            njegov pogled. Zdel se mu je zaskrbljen in brez upa. ~"
1131 VIII|           strpel Podlogar. ~Zdravnik je šel še nekajkmt gor in dol,
1132 VIII|              se na vse. Zastrupljena je." ~Oče in sin sta onemela.
1133 VIII|            sin sta onemela. Zdravnik je hodil po sobi s povešeno
1134 VIII|        povešeno glavo. ~"Pomagajte!" je vzdignil Gašper roke. ~"
1135 VIII|                Naj stane, kar hoče," je hitel oče, ko je od prve
1136 VIII|              hoče," je hitel oče, ko je od prve groze prišel do
1137 VIII|        besede. ~"Človeške pomoči ni. Je zamujeno. Okužena je. Prisad
1138 VIII|             ni. Je zamujeno. Okužena je. Prisad je že v krvi. Kaj
1139 VIII|         zamujeno. Okužena je. Prisad je že v krvi. Kaj pa naredi
1140 VIII|           naredi narava, ni v naših, je v božjih rokah." ~"Moj Bog!"
1141 VIII|           božjih rokah." ~"Moj Bog!" je zaihtel Gašper. ~"Prisad
1142 VIII|          zaihtel Gašper. ~"Prisad da je v krvi? Od kod le? Saj vas
1143 VIII|              vas ne umem." ~Zdravnik je stopil k Podlogarju: ~"Oče,
1144 VIII|             Podlogarju: ~"Oče, zares je vse to po nepotrebnem; kajne,
1145 VIII|             takimi rokami k njej. To je tista nesreča." ~Podlogar
1146 VIII|         tista nesreča." ~Podlogar se je sesedel za mizo; zdravnik
1147 VIII|         sesedel za mizo; zdravnik se je poslovil, Gašperju so pa
1148 VIII|           njim. ~Naslednje štiri dni je bil Šimen med kosci in grabljicami
1149 VIII|            ni ganil od Lucije. In ko je potekala peta polnoč, se
1150 VIII|             potekala peta polnoč, se je Lucija prebudila kakor iz
1151 VIII|            iz hudega sna. Njena roka je poiskala Gašperjevo. ~"Gašper,
1152 VIII|            neobritem obrazu. ~Lucija je res obmolknila. -- Vročica
1153 VIII|            obmolknila. -- Vročica jo je napadla; stresalo jo je.
1154 VIII|              je napadla; stresalo jo je. Bledla je zmedene besede
1155 VIII|               stresalo jo je. Bledla je zmedene besede in nič več
1156 VIII|      spregledala v večnosti, kjer se je prismehljal mamici naproti
1157 VIII|              naproti tudi sinček, ki je zgasnil dobro uro pred njo. ~
1158 IX  |        žlahto, jo spravi smrt. ~Taka je ljudska sodba. ~Podlogarja
1159 IX  |          pogreb. Najbližje sorodnike je obznanil Gašper sam. Taka
1160 IX  |            obznanil Gašper sam. Taka je šega. In zato sta se zedinila
1161 IX  |             brata Gašper. ~Mlinar mu je zapregel, da se je odpeljal
1162 IX  |         Mlinar mu je zapregel, da se je odpeljal v Lepo njivo. Le
1163 IX  |       Mihorja in Boltežarja? Smrt ju je. Gašper ni ne jokal ne zdihoval.
1164 IX  |         jokal ne zdihoval. Toliko ga je prevzela bolečina in žalost,
1165 IX  |      prevzela bolečina in žalost, da je ves otrpel storil svojo
1166 IX  |           svojo dolžnost, bilo pa mu je vseeno, naj se na svetu
1167 IX  |         svetu zgodi kar koli. Stopil je k bratoma. Ker sta imela
1168 IX  |          pogreb sem prišel velevat," je topo izpregovoril Gašper. ~"
1169 IX  |   izpregovoril Gašper. ~"Pa ne oče?" je planil Mihor, ko sta po
1170 IX  |              prišla do sape. Tako ju je iznenadil bratov obisk. ~"
1171 IX  |        bratov obisk. ~"Žena in sin," je popravil Gašper. ~"Lucija?"
1172 IX  |       popravil Gašper. ~"Lucija?" se je oglasil Boltežar. Kruh in
1173 IX  |                Lucija in Gašperček," je potrdil brat suho, ves odrevenel
1174 IX  |              od bridkosti. ~Tedaj se je Boltežar zvalil na posteljo
1175 IX  |         zaril obraz v blazino. Začel je drhteti po vsem životu,
1176 IX  |        dokler ni planil v jok; hrust je jokal kakor otrok. ~"Ne
1177 IX  |               Kaj poreko ljudje?" ga je potresel Mihor. ~"Z vozom
1178 IX  |            Mihor. ~"Z vozom sem tu," je vabil z obupno topostjo
1179 IX  |        pripravita, da prisedeta." In je šel v trg. ~Mihor je še
1180 IX  |              In je šel v trg. ~Mihor je še enkrat poočital bratu
1181 IX  |              me!" in zgine. Vrnil se je tik pred bratom in prinasel
1182 IX  |             skrbno povezano. ~Noč se je začela zgrinjati, ko so
1183 IX  |             bratje molčali. Boltežar je pestoval svojo škatlo in
1184 IX  |          vprašal, kaj prenaša. Mihor je komaj izvlekel toliko iz
1185 IX  |      izvlekel toliko iz Gašperja, ki je prepadel in na videz brezčuten
1186 IX  |           brezčuten buljil v noč, da je zvedel, kako se je pravzaprav
1187 IX  |           noč, da je zvedel, kako se je pravzaprav zgodilo. ~Blizu
1188 IX  |             ki so čuli ob mrliču, se je kar gnetlo. Pogovor je hipoma
1189 IX  |            se je kar gnetlo. Pogovor je hipoma utihnil, ko sta prišla
1190 IX  |           Prošnja in odpuščanje, vse je bilo v tem kratkem pogledu. ~
1191 IX  |            začeli razhajati. ~Maruša je napravila bratoma nekaj
1192 IX  |             pomita tla, šopek, ki ga je bil vrgel Mihor pod mizo,
1193 IX  |            bil vrgel Mihor pod mizo, je tičal za podobo, lepo zravnan.
1194 IX  |       obstala sredi sobe. ~"Lucija!" je izprogovoril Boltežar in
1195 IX  |         prstom na nove rjuhe. ~Mihor je prikimal in počasi začel
1196 IX  |              jedi ni dotaknil. Sedel je na stol, ob katerega je
1197 IX  |              je na stol, ob katerega je postavil škatlo, se zagledal
1198 IX  |              si pa mogel misliti, da je bila Lucija sobico pripravila
1199 IX  |            tisto potjo, na kateri jo je ustavil oče... ~Ko so zadnji,
1200 IX  |          odru in dolgo molili. Potem je ostala pri luči le še stara
1201 IX  |             stara samska Veselka, ki je prečula in predremala že
1202 IX  |        Domači so se potaknili, kamor je kdo vedel, in se naslonili
1203 IX  |             pobiti trudnosti. ~Mihor je v lepi postelji trdno zaspal.
1204 IX  |            trdno zaspal. Boltežar pa je napeto čul in čakal, da
1205 IX  |              napeto čul in čakal, da je vse potihnilo. ~Tedaj se
1206 IX  |             vse potihnilo. ~Tedaj se je splazil iz postelje, odvezal
1207 IX  |       neslišno šel k Luciji. Veselka je slonela z glavo na mizi
1208 IX  |             in trdno spala. Boltežar je odprl škatlo. Vonj cvetja
1209 IX  |            odprl škatlo. Vonj cvetja je udaril iz nje. Začel je
1210 IX  |              je udaril iz nje. Začel je jemati: nagelj za nageljnom,
1211 IX  |          rožo. Z nepopisno nežnostjo je nosila ta od rude in krampa
1212 IX  |            mrličih. Dva velika cveta je prihranil za nazadnje: rdeč
1213 IX  |             za nazadnje: rdeč nagelj je vtaknil v sklenjene roke
1214 IX  |            križ Luciji in bel nagelj je stisnil med drobčkene prstke
1215 IX  |       drobčkene prstke Gašperčku. Ko je opravil, je sklenil roke
1216 IX  |            Gašperčku. Ko je opravil, je sklenil roke in gledal.
1217 IX  |            in gledal. Kot otroku, ki je razpostavil podobice po
1218 IX  |    razpostavil podobice po klopi, mu je zasijal obraz v veselem
1219 IX  |         veselem nasmehu. Zdelo se mu je, da se je nasmehnila tudi
1220 IX  |       nasmehu. Zdelo se mu je, da se je nasmehnila tudi Lucija in
1221 IX  |            rože. S tem smehom v duši je tiho izginil na izbo. ~Na
1222 IX  |              in Gašperčkov pogreb se je zgrnila vsa okolica. Resnična
1223 IX  |             okolica. Resnična žalost je prevzela duše. Celó srca,
1224 IX  |         prevzela duše. Celó srca, ki je v njih tlela zavist ob Lucijini
1225 X   |        Maruša in Štefa tudi. ~Gašper je bil strt, da se je smilil
1226 X   |            Gašper je bil strt, da se je smilil vsakemu, ki ga je
1227 X   |             je smilil vsakemu, ki ga je pogledal. Oče je kar ves
1228 X   |               ki ga je pogledal. Oče je kar ves klonil. Glava se
1229 X   |              ves klonil. Glava se mu je povešala na prsi, zamišljen
1230 X   |          povešala na prsi, zamišljen je hodil po sobi. ~Vsi so molčali
1231 X   |         gospodinjstva Lucijinega, se je še venomer usekovala, Štefa
1232 X   |             venomer usekovala, Štefa je bingljala z nogami in plašno
1233 X   |       gledala po sobi. ~V vseh srcih je bila ena misel. Toda nikogar
1234 X   |             pravo besedo. ~"Ah, kako je dolgčas!" je nenadoma vzdihnila
1235 X   |                Ah, kako je dolgčas!" je nenadoma vzdihnila Štefa,
1236 X   |         nenadoma vzdihnila Štefa, ki je tolikanj prečebljala z Lucijo. ~
1237 X   |      prečebljala z Lucijo. ~Boltežar je zakašljal, Gašper se ni
1238 X   |           Gašper se ni ganil, oče pa je hodil in hodil po sobi. ~
1239 X   |             molka ne konca ne kraja, je Mihor vstal s klopi pri
1240 X   |      Boltežar, iti bo treba." ~Tedaj je planila Štefa k Mihorju
1241 X   |            pojdeta! Ne smeta! Ah, ko je tako dolgčas!" ~Mihor je
1242 X   |             je tako dolgčas!" ~Mihor je res sedel nazaj. Štefa se
1243 X   |            res sedel nazaj. Štefa se je vrinila med oba brata na
1244 X   |              ne smeta stran?" ~Šimen je hodil in hodil. ~Tedaj se
1245 X   |            hodil in hodil. ~Tedaj se je oglasila Maruša: ~"Gašper,
1246 X   |          možaki, kakši ste." ~Maruša je zajokala in med jokom neiskreno
1247 X   |              spregledajo." ~Zajokala je glasneje in z njo vred Štefa,
1248 X   |           spustila rok bratov in jih je krčevito stiskala. ~Gašper
1249 X   |           krčevito stiskala. ~Gašper je vstal, se obrnil v okno
1250 X   |             pod vsemi podrtinami, se je dvigala beseda, ki je bila
1251 X   |             se je dvigala beseda, ki je bila živa ves čas. Rila
1252 X   |              bila živa ves čas. Rila je kvišku, s strašansko muko,
1253 X   |           izrekel: ~"Ostanita!"  Jok je utihnil, očetu je zastala
1254 X   |                Jok je utihnil, očetu je zastala noga pred oknom,
1255 X   |             pred oknom, skozi katero je zrl po poti, ki so po njej
1256 X   |         domenimo! Ali ne, Mihor?" se je z boječim glasom izdal Boltežar. ~
1257 X   |           sodbo. In sodnik -- oče -- je stal ter gledal skozi okno.
1258 X   |        gledal skozi okno. Tesna skrb je razganjala vsem prsi. Pridrževali
1259 X   |          smrti, še ni tiktakala. Oče je privzdignil pleča. Vsi so
1260 X   |         okrene in razsodi. In res se je z desno ramo na pol obrnil
1261 X   |             pol obrnil po hiši, a jo je hitro umaknil in šel globoko
1262 X   |              šel globoko po sapo, da je zašumelo skozi nosnice: ~"
1263 X   |            nam ni, če ostaneta. Kdor je naš, ve, kje je Podlog,
1264 X   |       ostaneta. Kdor je naš, ve, kje je Podlog, in Podlog bo vedel
1265 X   |          zanj do konca dni." ~Maruša je od veselja zajavskala: ~"
1266 X   |             kakor sem verovala, tako je; v nebesih si. Čudeže delaš." ~
1267 X   |            si. Čudeže delaš." ~Štefa je poskakovala pred bratoma
1268 X   |            držala za rokave, vsem pa je zdrsnila strašna teža s
1269 X   |          teža s src. ~***  Nekaj let je preteklo. Oče Šimen si je
1270 X   |            je preteklo. Oče Šimen si je sezidal na sončni strani
1271 X   |              sebi. Vsem trem sinovom je sezidal sobice. Vse drugo
1272 X   |            sezidal sobice. Vse drugo je teklo z delom iz dneva v
1273 X   |              dneva v dan, samo Štefa je rasla in gospodinjila in
1274 X   |             rasla in gospodinjila in je bila kar naenkrat pod vrhom. ~
1275 X   |              naenkrat pod vrhom. ~Ko je Šimen začutil, kako mu drsa
1276 X   |           poje in pripeva k pogrebu, je sklical sinove: ~"Sedaj
1277 X   |              sklical sinove: ~"Sedaj je zadnji čas. Odločite se,
1278 X   |               Jaz ne morem več." ~In je izpregovoril Gašper: ~"Enkrat
1279 X   |        nobene več, razen svoje." ~In je izpregovoril Mihor, že nekaj
1280 X   |         potlej ril v trpljenje." ~In je izpregovoril Boltežar, hišni
1281 X   |          Postarali smo se. V kuhinji je tista, ki je zrela za zakon
1282 X   |               V kuhinji je tista, ki je zrela za zakon in za Podlog." ~
1283 X   |          veselo spogledali, samo oče je še pomolčal. Nato je razsodil: "
1284 X   |             oče je še pomolčal. Nato je razsodil: "Prav imaš. Naša
1285 X   |           razsodil: "Prav imaš. Naša je, nič manj kot vi." ~In so
1286 X   |            zeta na Podlog. Oče Šimen je poskrbel zase in za sinove,
1287 X   |       umaknil v kot. Tik pred smrtjo je še zaprosil, da so ga dejali
1288 X   |          izmozgano. To so dote -- to je tuja družina pri gruntih. --
1289 X   |              na polje in v gozde, da je bila mlada mati kar huda,
1290 X   |            in kruha." ~In smejala se je še Štefa: "Saj pravim, ti