| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imen 1 imeni 1 imeti 1 in 605 inženir 1 inženirja 1 iskal 2 | Frequency [« »] ----- ----- 1290 je 605 in 433 se 258 na 221 v | Fran Saleški Finžgar Strici IntraText - Concordances in |
Chapter
1 I | so jih dobili na Podlogu in vsakega o kraljih. Ker oče 2 I | pratiki za imeni naprej in nazaj, so bili sinovi: Gašper, 3 I | rodil Šimnu prvi sin Gašper, in rasla do kravje in prašičje 4 I | Gašper, in rasla do kravje in prašičje dekle, dokler ni 5 I | robkala Gašper ih Boltežar, in mehki udarci orobkanih storžev, 6 I | Treba mu je riti v noč in sneg," je momljala Maruša. ~ 7 I | Maruša je nabrala šobo in jo pomolila proti Mihorju: " 8 I | pomolila proti Mihorju: "Mm --" in odšla za gospodarja po večerjo. ~ 9 I | je vstopil, snel klobuk in zamahnil z njim nad podom, 10 I | razložil oče, slekel suknjič in ga opahal snega. Golorok 11 I | usipala izpod dlani Gašperja in Boltežarja. ~-- "Kaj je 12 I | postavil oče žlico pokonci in pogledal Mihorja. ~"Ni kazno, 13 I | storila nocoj." ~"Prav." In zopet je glodal po skledi. 14 I | je vrgel žlico v skledo in jo porinil izpred sebe. ~" 15 I | kuhinjo, se v hipu vrnila in ni še zaprla vrat, pa je 16 I | vere Maruša, pokleknila in nadaljevala. Moški so vstali, 17 I | že desetletja vsak večer, in odgovarjali Maruši, ki je 18 I | Boltežarja, ki je zehal in se pretegal sredi hiše. ~" 19 I | je izpustil storž na klop in pogledal očeta. Maruša je 20 I | ga poslušala," je sodila in šla pomivat. ~"Nocoj se 21 I | Gašperja, ki je pogledal v tla in se z obema rokama trdo prijel 22 I | zardel do ušes, stisnil klop in poskusil izreči besedo. 23 I | sklonil okrog vogla peči in pogledal brata. ~"Tak blekni!" ~ 24 I | je," je izustil hripavo in pomeril proti durim. ~"Ne 25 I | da je zacvrkala pod njim, in ponovil: ~"Kar je, je, pa 26 I | Sinova sta gledala očeta in gledala brata, ki jima je 27 I | široko začudil Boltežar in pogledal brata okrog vogla 28 I | storž, ga med prsti zdrobil in vrgel drobljance na drugo 29 I | Mihor je prekoračil sobo gor in dol, se ustavil pred bratom 30 I | se ustavil pred bratom in izbruhnil: ~"Kajžarsko in 31 I | in izbruhnil: ~"Kajžarsko in prazno na Podlog! Gašper!" ~ 32 I | bratu. Zato je brat molčal in odgovarjal oče: ~"Njegova 33 I | ni. Podlog je tako trden in razpotegnjen, da preredi 34 I | svetile, k očetu bi bil planil in ga objel, če bi znal kako. ~ 35 I | slišal, da se brat oženi in da bo gospodinjila po hiši 36 I | Če je taka, meni doto in pojdem!" Sam sebe se je 37 I | je sedel nazaj k peči. ~"In še meni," je dodal Mihor 38 I | ob mizo. Razjezilo ga je in zaskrbelo. Vtaknil je zato 39 I | žep, se dvignil izza mize in si poiskal besede: ~"Norci! 40 I | ta vogel, onemu onega -- in tistile na peči -- še tretjega. 41 I | tretjega. Le razkopljite hišo in zemljo -- potem pa hajdi -- 42 I | poti s Podloga." ~Mihor in Boltežar sta se dvignila 43 I | Molče so obstali za hip in gledali vsak v svojo plat 44 I | tujo žensko ne bom vlekel in garal; jaz pojdem," je gledal 45 I | prikladal bratu Boltežar in z nogo iskal pod pečjo cokle. ~" 46 I | žensko? Lucija ne bo tuja in če je z njo, kakor mi je 47 I | naša. Za koga sem vlekel in garal jaz? Vsak zase -- 48 I | garal jaz? Vsak zase -- in vsi za Podlog. To je pamet, 49 I | zgodi, kakor sem povedal." ~"In se bo," je vrgel Mihor oguljeni 50 I | oguljeni suknjič na pleča in šel. Za njim je ropotal 51 I | coklah čez prag Boltežar in ponavljal grožnjo za bratom. ~ 52 I | v revno luč pod stropom in na smeh mu je šlo. ~"Ali 53 I | videl pri žetvi, v hlevu in pri peki, ko nam je hodila 54 I | Ženska -- kakor gre." ~"In kako narejena! Na vse kraje 55 I | kako narejena! Na vse kraje in konce prav," je kar privzdigovalo 56 I | malomarno odmahnil z roko in menil: ~"Seveda, tvoje oči 57 I | se Podlog ne bil podrl. In če gresta, se tudi ne bo. -- 58 I | rodili. Za nedeljo dobi može in zasnubite. Povej, da bomo 59 I | svatovali na Podlogu -- in ne po bajtarsko." ~"Oče, 60 I | požiral sladko grenkobo in obljubljal: "Oče, tako vam 61 I | potegnil sapo skozi nos in gledal na bogca v kotu. ~" 62 I | se vrnil v hišo, sezul se in nato tiho stopil na klop 63 I | Štefo, ji popravil vzglavje in dolgo gledal v smehljajoči 64 I | nagnil nad dekličjo glavico in jo nežno poljubil. In še 65 I | glavico in jo nežno poljubil. In še enkrat se je zagledal 66 I | pokropil otroka, ga prekrižal in mu zašepetal: "Lahko noč, 67 II | kljuko nad vzglavjem pograda in legel, kakršen je bil. Niti 68 II | zasmrčala kot v skrbeh in počivala dalje. Gašper je 69 II | kakšne noči so mu tekle in se vlekle, zlasti od takrat, 70 II | se videle njegove misli in skrbi. Nocoj pa mu je gorela 71 II | božjem hlevcu. Mislil je in nič ni mislil. Oče, Lucija, 72 II | vrata. V hiši je bila čez in čez tema. Tudi brata sta 73 II | ugasila. Upihnil je svetilko in šel po prstih iz hleva. ~ 74 II | se je v metež, oral gaz in še malo mu ni bilo mar, 75 II | Srce mi sveti," je pomislil in kar zavriskal bi bil v gluho 76 II | Drugače napravim." ~Z glasnimi in prešernimi koraki je šel 77 II | prešernimi koraki je šel pod okni in potrkal na vežne duri: enkrat, 78 II | kako jo pove Božnarjevim, in posebej še za Lucijo eno. 79 II | povedali?" Vsa se je tresla in vendar bila vesela. Božnar 80 II | v vežo, prijel za zapah in še enkrat vprašal: "Kaj 81 II | dvignjeno lučjo Gašperju v lice in ga prepoznal. Ves je bil 82 II | je hitro segla po metlici in mu stepala sneg s pleč in 83 II | in mu stepala sneg s pleč in škornjev. ~"Ali sta se z 84 II | vse!" je rogovilil Gašper in ji ušel v hišo. Oči so mu 85 II | prineslo?" je ponovil Božnar in obešal svetilko na kaveljček 86 II | Božnar. ~Gašper je hodil gor in dol, pomolčal, da je dražil 87 II | pomolčal, da je dražil mater, in seveda mislil na Lucijo, 88 II | sobo. Nato se je ustavil in govoril bolj v kamrna vrata 89 II | v kamrna vrata kot očetu in materi: ~"Tako sva se domenila, 90 II | Gašper pa ni ponavljal in ni mogel več strpeti. Vdrl 91 II | nedeljo pridem z možmi -- in..." ~Gašper je obstal med 92 II | prag, jo prijel za roke in jo vedel v hišo. ~"Takale 93 II | smuknila nazaj v kamro in se še dooblekla. ~"Tako 94 II | Podlogar, nas kajžarje. In tebe povrhu," je poprijela 95 II | bo cvrtja do stropa." ~"In na Podlog z našo? Tako ne 96 II | žerjavica!" ~"Pustimo norčije in se pogovorimo, kot gre," 97 II | Božnar za mizo. ~Sedli so in Gašper je pripovedoval... 98 II | preden so si vse povedali in se razšli. Lucija je ~stopila 99 II | je naročala mati Luciji in se umaknila iz veže. ~Zunaj 100 II | kajžarska, na tako zemljo! In še zaradi tvojih bratov. 101 III | razpostavil na tri tabore. Mihor in Boltežar sta uhajala nenavadno 102 III | nenavadno zgodaj na izbo, oče in Gašper sta nenavadno dolgo 103 III | šobo, ker je vse slutila in ničesar vedela. ~Mihor in 104 III | in ničesar vedela. ~Mihor in Boltežar sta ležala oblečena 105 III | je dobil," je začel Mihor in predejal nogo čez nogo, 106 III | Podlog." ~Boltežar je utihnil in premišljeval, ali bi povedal 107 III | nato dvignil na komolec in počasi spravil tajnost na 108 III | goved bi z doto še prikupil in bi se živelo. In bi tako 109 III | prikupil in bi se živelo. In bi tako rekoč ostal kar 110 III | bolelo. Nemiren se je dvignil in sedel na posteljo. ~"Ne 111 III | tudi." ~Oba sta ležala tiho in zrla v strop, kjer je trepetal 112 III | slišalo pogovarjanje očeta in Gašperja. Oče Šimen se je 113 III | Podloga vedno vabilo: vse!" ~"In za druga? Ali naj mi je 114 III | pratiko za podobo pod stropom in vstal od mize, Gašper mu 115 III | držale stopnice na levo in desno, je obstal Gašper. 116 III | Lucija," je pomislil Gašper in zahotelo se mu je do nje. ~" 117 III | bratoma moram," se je premagal in še stal na hodniku ter razmišljal. 118 III | izbi. ~Vrnil se je na podič in spet razmišljal. Nič se 119 III | govorili so, kar je bilo treba, in vendar drugačen je bil sam, 120 III | okrenil, tiho odprl vrata in šel po stopnicah na izbo. 121 III | je počasi odprl vrata in stopal v izbo. ~"Še," je 122 III | Boltežar. ~Gašper je šel k luči in jo nekoliko privil: "Diši 123 III | tik mize. Brata sta ležala in zrla nemo v strop. Gašper, 124 III | ves izpremenil v teh dneh in postal zgovoren, ni mogel 125 III | kot je bil, bi bil vstal in odšel. Ali ljubezen ga je 126 III | tako; dva brata pri hiši in bi prosil druga drugod! 127 III | vzdihljajem: Radi se imejte! In Lucija, kar cele noči prejoka, 128 III | ogrel, dvignil na postelji in začel: ~"Veš. Mihor, čuden 129 III | tudi." ~"Za druga mi boš in potlej ne pojdeta nikamor." ~" 130 III | morem ti je dati, ko nimam in ne vem, če bom kdaj imel." ~" 131 III | postelje, da je zaropotalo. In kakor da mu je ropot razvezal 132 III | škodoželjno pogledal Gašperja in kimaje pritrjeval Boltežarju. ~" 133 III | Podlogu? Lucija bo naša -- in potlej..." ~"In potlej?" 134 III | naša -- in potlej..." ~"In potlej?" je pograbil Boltežar. ~" 135 III | je pograbil Boltežar. ~"In potlej -- kakor bo oče izprevidel 136 III | kakor bo oče izprevidel in Bog dal." ~Boltežar je zdrsnil 137 III | Boltežar je zdrsnil s postelje in začel hoditi po sobi. Usnjene 138 III | na gruntu. Neumna je. -- In sram jo bo. -- Še mene bo 139 III | Mihor je pomežiknil sam sebi in se zasmejal, da ga je Gašper 140 III | se smeješ?" ~"Kar tako." In se je še enkrat zasmejal, 141 III | ošinil s hudim pogledom. ~In so spet umolknili, dokler 142 III | Gašperju je šlo po sili na jezo in na jok. Brata sta ga gledala. 143 III | povedal." ~"Zavoljo matere in še zaradi jezikov -- naj 144 III | skočil k postelji Gašper in mu stisnil roko. "Mihor, 145 III | ti je v grobu nasmejala in zahvalila za to besedo. 146 III | okrenil. ~"Jutri pride krojač in vama umeri obleke. Oče je 147 III | Oče tudi. Lahko noč!" ~In je naglo odšel po stopnicah, 148 III | zasmejal, se zakopal pod odejo in obrnil v steno. Boltežar 149 III | drsal z opetniki po podu in zamišljen povešal glavo. 150 III | glavo. Nato je treščil strt in jezen na ležišče in obrnil 151 III | strt in jezen na ležišče in obrnil hrbet proti bratovi 152 III | za zakol, mu segel v hlam in ugotavljal rejenost. Z vse 153 III | poklicalo. Obstal je pri pogradu in pomišljal. Nato je obesil 154 III | Nato je obesil luč, šel ven in zrl po belem bregu. ~"Moram," 155 III | Moram," se je odločil in zdrsnil po gazi. ~Pri Božnarju 156 III | odprla. "Zapri! Mraz je!" In je šel. ~ 157 IV | snubitvi je zašumelo po hribih in grapah krog Podloga, pravi 158 IV | potrebe, marveč od jeze in zavisti. Zato so Lucijo 159 IV | Zato so Lucijo opravljale in obrekovale: ~"Kajkrat sem 160 IV | Med nami je gledala v tla in imela spodobne besede že 161 IV | maram za deset Podlogov." ~In so jezno srebale cinke z 162 IV | mizi pa so sedeli gruntarji in kajžarji. Gruntarji so držali 163 IV | Gruntarji so držali skupaj in bili vsi ene misli, da je 164 IV | Pri kajžarjih je sedel in vrtel med prsti šilce brinovca 165 IV | stanoval v revnem čebelnjaku. In še ta ni stal na njegovem, 166 IV | Koritnik, pošteno sem prosil in srenja mi je dovolila. Ali 167 IV | Možu pa gre, da je eden in isti -- tukaj in tamkaj." ~" 168 IV | je eden in isti -- tukaj in tamkaj." ~"Kaj pa mu je 169 IV | stavite, vinograd k vinogradu in njivo k njivi stikate! Mar 170 IV | Štebuc je mahal z rokami in miril. Toda njegov šušljajoči 171 IV | Gruntarji so se stisnili in posadili Podlogarja medse. ~" 172 IV | sina z Lucijo. Pred Bogom in ljudstvom boš povišan!" 173 IV | je rinil predenj frakelj in mu napival. Podlogar je 174 IV | porinil steklenico krojaču in ukazal: ~"Sosed, naj te 175 IV | ne skrbi ne naša sramota in ne naša čast. Tolikanj prostora 176 IV | stala postelja za Lucijo in bo tekla zibka za njene 177 IV | bo tekla zibka za njene in naše otroke." ~Sosed je 178 IV | svetopisemski si. Bog je v tebi!" ~In solza se mu je utrnila na 179 IV | pridi, Vorena. Sedaj pa pij in molči." ~"Bom," je pritrdil 180 IV | sveta. ~Štebuc je točil in tovoril nove šefane na mizo. 181 IV | godce progarje, dve kuharici in da nihče iz soseske ne sme 182 IV | najel kar dva pomočnika in šival noč in dan in pel 183 IV | dva pomočnika in šival noč in dan in pel in razlagal: " 184 IV | pomočnika in šival noč in dan in pel in razlagal: "Tako 185 IV | šival noč in dan in pel in razlagal: "Tako je! Svet 186 V | dninarice so ribale tla in posodo, čev1jar je klepal 187 V | kopitih, vozili so iz mlina in v mlin, vsak dan je kdo 188 V | vsak dan je kdo hitel v trg in vsak je prinesel k domu 189 V | domu breme blaga ih jestvin in posode. Drug drugemu so 190 V | mesece se je včasih potajil in jim prepuščal gospodarstvo. 191 V | Če je pristopil Gašper in želel: "Oče, kako bi naredili?" 192 V | zares, ob košnji, ob žetvi in mlačvi, ob živinski bolezni, 193 V | bolezni, tedaj je poprijel sam in tedaj pri hiši ni nihče 194 V | ih ta je bila očetova. ~In tako v živo kot sedaj jih 195 V | ni nikdar prevzela. Mihor in Boltežar sta bila uri, ki 196 V | Opolnoči sta hodila spat in celo, ko sta bila sama med 197 V | v svojo steno. Potrkalo in zbodlo je za hip v srcu, 198 V | zapele trobente progarjev in se zazibali vozovi po klancu 199 V | skupaj. Cele procesije žensk in otrok so obstopile vozove. 200 V | kdor je le stegnil roko. ~In ko so pripeljali balo na 201 V | vanju, da je zajel, kdor in kolikor je hotel. ~S to 202 V | koli je majčkeno poprijel in nesel z voza v hišo, že 203 V | pa je med otročad delila in delila... Tak je bil ukaz 204 V | med vrvežem ves slovesen in svatovski. Progarji so se 205 V | se utaborili pred podom in jih narejali, da se je razlegalo 206 V | letelo iz rok, tekal je sem in tja, nič več ni vedel, kam 207 V | mir mu je gledal z obraza in v tem miru so se ustnice 208 V | že držal za delo. Oče -- in samo on -- je bral v tem 209 V | bral v tem smehu Mihorjevem in videl sinu v dušo. Toda 210 V | razgrelo, pred godci je hodil in poskakoval s štefanom na 211 V | zdravje Lucije!" je vabil in točil. ~Da ni Šimen oznanil 212 V | ni Šimen oznanil vozačem in godcem nedelje, zapili bi 213 V | nedelje, zapili bi bili in zarajali nedeljsko mašo. ~ 214 V | bila nemirno tiha. Kuharica in najete strežajke so sicer 215 V | je leglo nekaj slovesnega in skrivnostnega. Sam oče je 216 V | skrivnostnega. Sam oče je bil molčeč in se je, prej tako vzravnan, 217 V | ogledovat gore pogač, potic in cvrtja pa spet v zgornjo 218 V | trakom, spet vse spravil in nato drgnil z nakredano 219 V | nevesto, sta se sešla oče in Gašper v zgornji hiši. Nema 220 V | dokler ni sin padel na kolena in zaprosil: ~"Oče, odpustite 221 V | če Ga ne boš zapustil." In prekrižal ga je drugič: " 222 V | prekrižal ga je drugič: "In blagoslavljam te jaz, tvoj 223 V | pozabiš četrte žive dni." In prekrižal ga je tretjič: " 224 V | prekrižal ga je tretjič: "In še matere blagoslov iz nebes 225 V | dokler se niso orosile oči in sta se ločila. ~Krog poldneva 226 V | Gašper je skočil s koleslja in skrbno pomagal Luciji z 227 V | pri poroki strmela vanjo in najbolj zavistni jezik ni 228 V | poročencev, progarji so igrali in ženin je peljal nevesto 229 V | Starešina je potrkal nanje in dokazoval, da imajo vse 230 V | Stopil je pred nevesto in ji ponudil. Hrustu, ki je 231 V | stradala." ~Lucija je vzela in segla Boltežarju v roko, 232 V | je v dlan križani tolar in rekla: "Bog te plačaj in 233 V | in rekla: "Bog te plačaj in usliši!" ~Nato je povzel 234 V | izjecljal, kot izgovoril: "In nič več ne pojdeš čez ta 235 V | hiše, dokler te ne poneso." In je prijel nevesto, jo dvignil 236 V | vežo. Ko jo je vzdignil in pritisnil nase ter je zašumela 237 V | mu je stemnilo pred očmi in ga stisnilo pri srcu. Zmeden 238 V | srcu. Zmeden je šel po sapo in globoko vzdihnil. Družici 239 V | zabavno, da je plosknila in prosila Boltežarja: "Še 240 V | Lucija, jo tesno objela in očitno poljubila, kakor 241 V | Zadnja je sedla nevesta. Lepa in nič prešerna se je sukala 242 V | prešerna se je sukala med svati in imela za vsakega pripravno 243 V | so jo spremljale, hvalile in božale. Obsodba gruntarjev 244 V | slabo izbral." ~"Sama skrb in strežba je je." ~"Da bi 245 V | prerokoval Šimen, nagnil kozarec in preko njega izpod na pol 246 V | črta poroge rezala globlje in globlje. Bil je drug, vseskozi 247 V | plesal je, da je dajalo veter in so se svatje kar spogledovali, 248 V | izmed svatovskega vrišča in šel na izbo. Tam je vrgel 249 V | velikanski šopek iz suhih rož in so od njega viseli zlati 250 V | Podkomolčil si je brado in srepo gledal v tla. ~"Vse 251 V | pretegnil na gruntu? Nič. -- In oče! Rodne hčere ne bi tako 252 V | vanjo kakor breznov maček. In tako otrapan, da niti ne 253 V | med sabo, je ppkril klobuk in se vrnil med goste. Med 254 V | Med vrati je za hip postal in gledal Boltežarja, ki je 255 V | smejal, skoraj nič govoril in z očmi lovil Lucijo. ~Kadar 256 V | je pocejalo iz kozarcev in je Lucija povešala oči spričo 257 V | dekle, ki je šla mimo njega, in jo odvedel na ples. ~Oče 258 V | Zamahnil je z roko, se obrnil in vase zamrmral: "Kakor sem 259 V | sem ga presodil, tak je." In je sedel k Zaplazniku ter 260 V | nekaj okusijo. Tudi dekle in hlapce. Od fare in še od 261 V | dekle in hlapce. Od fare in še od sosednjih krajev se 262 V | je bila že prava stiska. In vsi so jedli do sita, vsi 263 V | sta prišli svatovska teta in Lucijina krstna botra. S 264 V | zaprosili ključ od gospodarja in šli v sobico, kamor so bili 265 V | spalnica za poročenca. Teta in botra sta za seboj zaklenili. 266 V | seboj zaklenili. Dekleta in žene so oprezovale krog 267 V | sveči sta goreli ob bogcu in rahlo razsvetljevali sobo. ~" 268 V | je vse ostrmelo. Teta in botra sta nastlali zakonsko 269 V | vezenine je sijalo rdeče in modro. ~"M--mm!" so se čudili 270 V | M--mm!" so se čudili in vedno nove gruče so pritiskale 271 V | polke popustile plesalce in pritekle gledat. Celo možje 272 V | ki je bila ves čas v njem in je ni prepoznal. Stisnila 273 V | je v trenutku iztreznil in si delal gaz s komolci med 274 V | komolci med radovednimi in bežal skozi vežo, kjer je 275 V | je na teman kot za hlevom in se sesedel na tnalo. ~"Lucija!" 276 V | potapljala po rami roka in nekdo se je zasmejal. ~" 277 V | zamudil?" je stiskal pesti in skoraj bi se bil razjokal. ~" 278 V | je pograbil brata za rame in ga tresel. "Da veš, še nocoj 279 V | si jo navežem še jaz -- in vržem obe skozi okno. Pod 280 V | skozi okno. Pod izbo je tema in nikogar ni tam. Ti počakaj 281 V | rokama Boltežar Mihorjevo in takoj zginil krog vogla 282 V | roke Zaplaznikovo deklo in se zakadil z njo v vrtinec. 283 V | ga je položil na mizo -- in še se ni mogel odtrgati 284 V | dokler ni spet segel po njem in si ga pritisnil na ustnice. 285 V | ustnice. Potem ga je zvil in dejal med obleko v sveženj. ~ 286 V | privriskal s plesalko s poda in jo vodil v hišo, da jo pogosti. 287 V | pragu sta se brata srečala in si pomežiknila. ~*** Trda 288 V | V hribu je lajal lisjak in se jezil na trobente, ki 289 VI | vzpenjačo merimo. Ti imaš mlado in lepo ženo, ki bo dobro kuhala 290 VI | ženo, ki bo dobro kuhala in mnogo cvrla. Za cvrčo je 291 VI | Torej ji bomo postregli in napravili iz gozda vzpenjačo, 292 VI | se seveda ni Gašper podal in za odkup vogla svoje spalnice 293 VI | ga moški odnesli k sosedu in tam ob harmoniki nadaljevali 294 VI | Lucija ga je še vedno gledala in, kakor da ni slišala vprašanja, 295 VI | rekla: ~"Kje sta Mihor in Boltežar?" ~"Naj se odpočijeta," 296 VI | je oblila Lucijino lice in hvaležno je stisnila roko 297 VI | hišo, kjer so strežajke in kuharice imele polne roke 298 VI | se delavniški preoblekla in začela pomagati. Šimen je 299 VI | vardeval, obstal med vrati in ves zadovoljen gledal Lucijo, 300 VI | je kakor vrtavka sukala in se ji je delo za čuda odsedalo. ~ 301 VI | poldnem je bila navlečena in zašarjena hiša taka, kakor 302 VI | za vsako pripravila potic in prigrizkov za na dom. Zdelo 303 VI | Toda oče je tako odredil in Lucija ni razmišljala, zakaj. ~ 304 VI | Gospodinja smuka vedno ven in noter, zato bodi tu na kraju, 305 VI | vsak hip snameš." "Mihorja in Boltežarja še ni," je opomnila 306 VI | res," je pritrdil Gašper in vstal izza mize. "Kaj bosta 307 VI | je rahlo namrgodil čelo in ni pristavil ne bev ne mev. ~" 308 VI | Lucija lično žličko v rokah in gledala, kam bi jo položila. ~" 309 VI | zlezla izza mize na klop in za očetovim hrbtom priplezala 310 VI | otroškimi očmi,svakinjo in čakala odgovora. Lucija 311 VI | Lucija se je sklonila do nje in jo pobožala. ~Medtem je 312 VI | napravila!" ~Jezen se je obrnil in na pragu še enkrat pogledal 313 VI | Vrnil se je, ga pobral in skril pred Lucijo v stensko 314 VI | je stopal z vrha v vežo in odprl duri v hišo. Lucija 315 VI | Gašper je odmomljal za njo in ni vedel, kaj izrekuje. 316 VI | izrekuje. Lucija se je ozrla in videla, kako je bled. Prebledela 317 VI | obstala žlica sredi pota in izlila juho. Štefa je z 318 VI | je bila v njem že groza in jeza. ~"To bi bil lahko 319 VI | je odvrnil oče malomarno in jedel. Vendar pa mu je ušel 320 VI | Stegnil je roko po Luciji in si jo pritisnil na prsi 321 VI | Stari jo je rahlo dvignil in se odmaknil od nje. Ves 322 VI | potrkal z nohtom po mizi in pribil: ~"Ne zaradi tebe, 323 VI | Tako. Sedaj pa jejmo." ~In segel je prvi po žlici. 324 VI | prerojen se je razgibal in delal, da bi mu ne bil ne 325 VI | opravila z burjo, povrhu in odrivala smeti le toliko 326 VI | šivanko ni prijela zlepa in ji je bila neslana in presoljena 327 VI | zlepa in ji je bila neslana in presoljena jed deveta briga. 328 VI | Lucija je s čudovitim mirom in nepopisno skrbjo videla 329 VI | spraviti k pokoju: šivala in krpala je perilo in obleko 330 VI | šivala in krpala je perilo in obleko obema moškima, tudi 331 VI | marsikatero zaplato na krilo in kočemajko. Šimen je ogledoval 332 VI | Šimen je ogledoval vse to in z nekako otroško hvaležnostjo 333 VI | snahe izredno postrežbo in posebno dobre priboljške, 334 VI | je izpregovoril o sinovih in tudi tedaj med štirimi očmi), 335 VI | Z jeziki opravim jaz." ~In je tudi opravil. Ko se ga 336 VI | suhi? Kaj nisem jaz za dva? In ali ni Gašper tudi za toliko, 337 VI | toliko, če si pljune v roke? In Lucija! ~Sakrabolsko, če 338 VI | razbila družino na Podlogu. In z nikomer ni mogla o tem 339 VI | Gašper je vselej umolknil in jo kratko zavrnil: "Kar 340 VI | očetovi celo ne, jo je skrbelo in skrbelo, da so jo včasih 341 VI | hitro se bliža njen čas. In ta čas bo prišel ob hudem 342 VI | pogrešiti zdravo moč sinov in -- kaj bo tedaj? ~Ob taki 343 VI | ju je izrezljal. Rumeni in gladki sta bili kot iz voska. 344 VI | Na recljih je vžgal dan in letnico poroke. ~"Na, Lucija, 345 VI | poroke. ~"Na, Lucija, zate in za Gašperja!" ji je ponudil 346 VI | ustavila, mu primaknila stol in ga povabila: "Pobodite malo 347 VI | omaro ter mu odrezala kruha in pridejala kos slanine: " 348 VI | Vorena jo je zahvaljeval in blagoslavljal. Lucija ga 349 VI | blagoslavljal. Lucija ga je gledala in nenadoma ji je prišla misel, 350 VI | si ti na Podlogu. Miruj in ne vrtaj. Onadva pa kliče 351 VI | Onadva pa kliče Podlog in nikoli ne bo utihnil." ~" 352 VI | pripeljal v Lepo njivo -- in jih božala, tapljala in 353 VI | in jih božala, tapljala in čohala. Pa drobljance kruha 354 VI | grižljaj tako milo pogleda in zahvali, kakor pa črna ruda, 355 VI | Lucija je bila vsa srečna in vendar je vmes usekalo spet 356 VI | staro trpljenje: ~"Kliče ju in ne slušata -- zaradi mene." ~ 357 VI | tebe, zavoljo prevzetnosti. In je zapisano: >Če brat bratu 358 VI | sta kakor trdno mesto!< -- in še je rečeno od Boga:,Človekovo 359 VI | Naenkrat se je zasukala in skočila za Voreno, ki je 360 VI | Bog je dober." ~"Hvala vam in nič ne pravite, kaj sva 361 VI | Zvedela sem. Ponižala se bom in pojdem." ~"Obljubil sem, 362 VI | Obljubil si, da me uslišiš." ~In še tesneje ga je objela. ~" 363 VI | obljube, Lucija, naj bo; in še enkrat: samo zaradi obljube." ~ 364 VI | preverjena, da se ji pot posreči, in smehljaje se je zaspala 365 VI | botri je šla po opravilu in k šivilji. Pa se zamudi. 366 VI | je spet pogledal na uro in nagubančil čelo. ~"Pa je 367 VI | Oče se je naslonil ob okno in gledal po poti, ali ne prihaja 368 VI | je bila že muka čakanja. In spet je začel: ~"Gašper, 369 VI | Sin je gledal v mizo in pisal z nohtom krive črte 370 VI | javoru. ~Oče je še gledal in očakoval, pa je bil čezdalje 371 VI | Predirljivo se je zazrl v sina in nato ukazal, kakor je znal 372 VI | suknjič, segel po klobuku in odvihral iz hiše ter se 373 VI | dolino. ~"Joža, koleselj in konja!" je prigrmel v hišo 374 VI | sam za vajeti, dvignil bič in še rekel: "Če pade konj, 375 VI | bičem. Koleselj je zaropotal in kar odletoval na cesti, 376 VI | Včasih je celo postajala in razmišljevala, ali naj bi 377 VI | muka ji je bila nova misel in z njo nov strah: Če me zapodita? 378 VI | Pokleknila bom pred njiju in ju prosila s povzdignjenimi 379 VI | Saj sta vendar človeka! -- In se je spet opogumila ter 380 VI | spregledata, koliko trpi. In molila je k angelu varuhu, 381 VI | prišepetava besede, ko bo prosila. In vendar je bila noga čezdalje 382 VI | težja, korak vse krajši in počasnejši. Ko je zagledala 383 VI | zagledala Mrzlikarjevo hišo in tesno okence, ki je gledalo 384 VI | korakov je bila od hiše. In čudo, tedaj jo je nenadoma 385 VI | potegnila si z rutico po čelu in se mirno zbrala. ~Takrat 386 VI | skočil z voza, stopil k njej in jo prijel za roko. ~"Za 387 VI | Hvala Bogu! Kar z menoj! In nazaj pojdeva." ~Lucija 388 VI | obrnil, jo posadil poleg sebe in pognal. ~Vso pot nista izpregovorila 389 VII | so se že pasle po rebri in komur je šla trda za klajo, 390 VII | Boltežar pa je obsedel pri oknu in gledal v griče, za katerimi 391 VII | Podlog. Ko se je nagledal in namislil, je odprl majhno 392 VII | klobaso, vzel trd vogel kruha in začel prigrizovati. Počasi 393 VII | Počasi je grudil trdo malico in skrbno pobiral vsako drobtinico, 394 VII | soteska za enega človeka. In še skrinjici in mizica pod 395 VII | človeka. In še skrinjici in mizica pod oknom, to je 396 VII | je obrisal nož ob papir in se globoko oddahnil, kot 397 VII | se je spomnil na Podlog in na izbo in še na shrambo 398 VII | spomnil na Podlog in na izbo in še na shrambo doma, kjer 399 VII | kjer si je odtesal gnjati in kruha po mili volji brez 400 VII | vrha." ~Boltežar je utihnil in se igral z nožem. Mihor 401 VII | obrnil na ležišču vznak in gledal v poko na stropu. ~" 402 VII | Kako da ne? Imava že leta in gosposko, če ne pojde zlepa." ~" 403 VII | zasmejal Mihor. "Les -- in oče! Niti prekle bi ti ne 404 VII | opravila." ~Mihor je utihnil in dolgo razmišljal. Slednjič 405 VII | hitro vzdignil z ležišča in rekel: ~"Noči se. Pojdiva 406 VII | ženske so imeli med sabo in plesali so. ~"V postu noré," 407 VII | sta imela sedež za obed in večerjo, ter gledala vrtež 408 VII | večerjo, ter gledala vrtež in čakala, da je mogla točajka 409 VII | zmenila. Bili so hrupni in vinski. Zenskam so viseli 410 VII | sprijeti lasje po sencih in silili na čelo. Zrak je 411 VII | je bil neznosen od gneče in dima. ~"Hitro opraviva," 412 VII | Ko sta izpila pol litra in premišljevala, ali bi ga 413 VII | točajka prinesla, mu je nalil in ponudil. ~Rudar je izpil. ~" 414 VII | Ker imata doma hišo in njive in krave, mi pa nič." ~ 415 VII | imata doma hišo in njive in krave, mi pa nič." ~Rudar 416 VII | se oba s Podloga dvignila in odšla. Do kvartirja nista 417 VII | sta prižgala jamščarico in se začela slačiti. ~"Pravzaprav 418 VII | Kar pojdi! Na Podlog! In se primi Luciji za predpasnik." ~ 419 VII | je zamrmral za odgovor: "In če bi šel na Podlog za hlapca, 420 VIII| je sprva vsa trepetala in se bala. Počasi se je umirila 421 VIII| bala. Počasi se je umirila in vdano čakala, naj se zgodi 422 VIII| Šimen neznansko užaljen, in z nekakšnim trpkim mirom 423 VIII| Lucija zavzela: "Postojva in duškajva!" Ozrl se je nazaj 424 VIII| Potem je izpregovoril toplo in prisrčno, kakor ga Lucija 425 VIII| tamle Podlog. Naš je: moj in tvoj in nas vseh, kakor 426 VIII| Podlog. Naš je: moj in tvoj in nas vseh, kakor si ti naša, 427 VIII| jo bom popravljal jaz. In če jo boš ti komu storila, 428 VIII| Podlogar ji je stisnil roko in vsa zamišljena sta šla proti 429 VIII| zamišljena sta šla proti domu. In od tedaj je bilo, kakor 430 VIII| polje, toda vse delo doma in v hlevu je bilo njeno. Božnarica 431 VIII| Lucijo. ~"Previdna bodi in varuj se. Ne vzdiguj teh 432 VIII| ljubeznivo podražila Lucija mater in se spet nasmehnila. "Pri 433 VIII| nad vse. Nisi sama na sebi in skrb ti je za dva." Božnarica 434 VIII| je bila skoraj užaljena in v resnih skrbeh se je vračala 435 VIII| omahne med večnim delom in se za časek nasloni na posteljo. 436 VIII| se je oglasilo iz hleva in je klicala živina, ali je 437 VIII| grede natrgala za prašiče, in je bilo že treba spet vode 438 VIII| bilo že treba spet vode in rezanice in večerje. Mimogrede 439 VIII| treba spet vode in rezanice in večerje. Mimogrede je počila 440 VIII| na stopnicah, kjer koli, in se tiho veselila skrivnosti, 441 VIII| kratki so bili taki hipi in je zopet vstala in se napregla 442 VIII| hipi in je zopet vstala in se napregla v delo. ~Božnarica 443 VIII| take čase. Pa nič ne vidi in ne spreume. Kar nadenj bi 444 VIII| veste, kaka reva je ženska. In če bo nesreča, bodo vsi 445 VIII| Božnarica je bila zares jezna in je grozila, da pojde nad 446 VIII| O sv. Vidi se noč in dan vidi kmetu, ko zapoje 447 VIII| kmetu, ko zapoje klepanje in se zabliskajo kose. ~Šimen 448 VIII| podrla vso travo okrog hiše in po vrtovih kar sama. Za 449 VIII| za Lucijo tem večja kuha in še več dela v hlevu, ko 450 VIII| vse z Marušo vred noč dala in noč vzela od hiše. ~Prav 451 VIII| prt je ležal poleg njega in na njem žlice. Lucije pa 452 VIII| bilo. Stekla je okrog hiše in zaklicala. Na voglu, pod 453 VIII| je začula bridke vzdihe in stok. Štefa je stekla v 454 VIII| Lucija je ležala na postelji in se vila v krčih. Štefa je 455 VIII| kar moreš, po Gašperja in še po teto in po Zaplaznikovo 456 VIII| po Gašperja in še po teto in po Zaplaznikovo mater. Reci, 457 VIII| Oče! Lucija bo umrla!" ~In nato je počenila na tla, 458 VIII| počenila na tla, vsa drhteča in omagana, ter začela ihteti. ~ 459 VIII| Gašper je prebledel. ~"In po teto mi je velela in 460 VIII| In po teto mi je velela in po Zaplaznikove," je spet 461 VIII| spet šinila deklica kvišku in pokolcevaje med jokom opravljala 462 VIII| sta vrgli grablje na tla in stekli. ~"Gašper," je zaklical 463 VIII| Gašper," je zaklical oče in iskal sina. Toda Gašperja 464 VIII| je sunil škornje z nog in bos tipal v izbo. Rahlo 465 VIII| mož zgrudil k postelji, in ko ni vedel drugega, je 466 VIII| krčevito oklenila krog vratu in ga stiskala, da ga je bolelo. ~" 467 VIII| meni bodi. Strah me je." In ga je spet objela. ~Gašper 468 VIII| Gašper je obklečal na tleh in trpel z ženo in bil pripravljen 469 VIII| na tleh in trpel z ženo in bil pripravljen zadeti vse 470 VIII| Saj molim, ves čas že." ~In je res. Ne z ustnicami, 471 VIII| njegovo srce je kričalo in klečalo pred božjim tronom 472 VIII| božjim tronom za Lucijo in za Gašperčka, ki ga je tako 473 VIII| hiše oče Simen, ki je varno in z obrazom, prevzetim od 474 VIII| Lucija je z očmi pritrdila in premagala vzdihe. Šimen 475 VIII| Šimen se je tiho umaknil in šel na dvorišče. Nemiren 476 VIII| tnala, jo pogledal po rezi in jo položil nazaj; v skladovnici 477 VIII| pogledoval na levo, ali gre teta, in na desno, ali bi opazil 478 VIII| ali bi opazil Zaplaznico. In ko jo je zagledal, ji je 479 VIII| zagledal, ji je stopil naproti in z rokami mahal ter vabil, 480 VIII| dolgo so se mudile žene. Oče in Gašper se nista ganila z 481 VIII| dvorišča. Grabljicama, Neži in Manici, je oče naročil, 482 VIII| kaj naj še postore ta dan in naj gredo večerjat kar domov. 483 VIII| pridodal. ~Pretekle so ure in ure. Nikogar ni bilo, da 484 VIII| da bi bil skuhal večerjo, in nihče ni mislil nanjo. Gašper 485 VIII| odrivač pod Lucijinim oknom in čakal in hrepenel. Vse se 486 VIII| Lucijinim oknom in čakal in hrepenel. Vse se je treslo 487 VIII| očenaša iz sebe. Zapletal in medel se je, da je nazadnje 488 VIII| je, da je nazadnje obupal in je molilo samo srce, ki 489 VIII| vsa plašna jokala, na izbo in ostala pri njej, dokler 490 VIII| prav," ga je mirila teta in šla zopet k Luciji. ~Krog 491 VIII| je kvišku, snel je klobuk in s strahom pogledal proti 492 VIII| prišla Zaplaznica iz hiše in stopila na podič pred duri. ~" 493 VIII| šepetal mož, ves omamljen, in taval za Zaplaznico do vrat, 494 VIII| življenje viselo na tanki nitki in so vsi prisluškovali, kdaj 495 VIII| stopi do Špele -- babice -- in ji vse razodene, otročka 496 VIII| razodene, otročka pokaže in jo povabi na Podlog. ~Botri 497 VIII| je očakoval pod klancem in s tresočo se roko odgrnil 498 VIII| ga je potolažila botra. "In Špela ga je videla in ima 499 VIII| In Špela ga je videla in ima trdno upanje, da se 500 VIII| Pospravi vse okrog hiše in očakuj, če bi bilo česa