Chapter

 1 I   |       klopi. ~"Kaj je z Lucijo, te vprašam," je ponovil oče
 2 I   |       ne pa sin s Podloga. Sram te bodi." Oče je pljunil na
 3 I   |         po podu. ~"Odgovori, če te vpraša oče," se je okrenil
 4 II  | Gašperju. "Ne povej vsega, lepo te prosim." ~"Vse, mati, nocoj
 5 II  |     vrata v kamro priprla. ~"Da te je v takem prineslo?" je
 6 III |      Mihor, zakaj si tak? Da bi te Lucija pregnala! O, ne bo
 7 III |        Mihor, kot se Bog prosi, te prosim, ne odreci. Glej,
 8 IV  |           Sem."  "Torej za moža te je naprosil ta s Podloga,
 9 IV  |         in ukazal: ~"Sosed, naj te ne skrbi ne naša sramota
10 V   |       prekrižal prvič: "Bog naj te blagoslovi, ki te bo, če
11 V   |       Bog naj te blagoslovi, ki te bo, če Ga ne boš zapustil."
12 V   |       drugič: "In blagoslavljam te jaz, tvoj oče, da ne pozabiš
13 V   |    križani tolar in rekla: "Bog te plačaj in usliši!" ~Nato
14 V   |         ta prag od hiše, dokler te ne poneso." In je prijel
15 V   |        se je v vso lepo tajnost te sobe, obraz se mu je zresnil,
16 V   |   počakaj pod oknom." ~"Sam Bog te mi je dal za brata!" je
17 VI  |       razveselila. ~"Kako lepol Te pa ne pojdeta na mizo. K
18 VI  |       Je druga reč živinica, ki te za grižljaj tako milo pogleda
19 VII |     obrnjen v steno. ~"Veš kaj, te grde luknje sem pa že res
20 VIII|        Lucija. Ali ne vidiš, da te imamo radi? Zato te prosim
21 VIII|          da te imamo radi? Zato te prosim za pet ran božjih,
22 VIII|        se vmes. Pusti jih, lepo te prosim." ~"Ne vtikaj se!
23 VIII|        grozno slabo. Teci, lepo te prosim." ~Štefka ni nič
24 VIII|          ne govori tega -- lepo te prosim..." Solze so mu drle