Chapter

 1 I   |         nabral okrog krajcev. ~"Spet naletava?" je vprašal Gašper. ~"
 2 I   |       široki latvici, stroki so spet pokali pod prsti Maruše,
 3 III |        snubil ti." ~Boltežar je spet utihnil, se nato dvignil
 4 III |         pri domu." ~Mihor se je spet zasmejal. ~"Ali ti je zajec
 5 III |         Vrnil se je na podič in spet razmišljal. Nič se niso
 6 III |        s hudim pogledom. ~In so spet umolknili, dokler ni začel
 7 III |         vzdihnil Gašper. Vsi so spet pomolčali. V sobici je bilo
 8 V   |       pogač, potic in cvrtja pa spet v zgornjo hišo pretipavat
 9 V   |     tipal rdečo žido za trakom, spet vse spravil in nato drgnil
10 V   |   pričakal jutra, ob katerem je spet vse oživelo. Progarji so
11 V   | nagubančil čelo, ki se je takoj spet ujasnilo. Zamahnil je z
12 V   |    odtrgati od njega, dokler ni spet segel po njem in si ga pritisnil
13 VI  |     hleva, ko je po dolgem času spet sam vardeval, obstal med
14 VI  |       in vendar je vmes usekalo spet staro trpljenje: ~"Kliče
15 VI  |    Lucija je vsa žareča stopila spet v kuhinjo. Pri obedu je
16 VI  | zgovorjene, saj veste." ~Oče je spet pogledal na uro in nagubančil
17 VI  |        bila že muka čakanja. In spet je začel: ~"Gašper, ti veš
18 VI  |     vendar človeka! -- In se je spet opogumila ter šla naprej.
19 VIII|    podražila Lucija mater in se spet nasmehnila. "Pri kajži mimogrede
20 VIII|    prašiče, in je bilo že treba spet vode in rezanice in večerje.
21 VIII|         in po Zaplaznikove," je spet šinila deklica kvišku in
22 VIII|          Strah me je." In ga je spet objela. ~Gašper je obklečal
23 VIII|          Zaspal pa ni. Misli so spet romale in romale... ~Proti