Chapter

 1 I   |       Lucijo gre pravda. ~"Kamor so oči peljale ih tebi nič mar.
 2 I   |            same." ~Gašper je vstal, oči so se mu svetile, k očetu
 3 I   |        očetu ne bratu ni mogel dati oči. ~"Tudi jaz, tudi jaz,"
 4 I   |           in menil: ~"Seveda, tvoje oči vidijo samo to. -- Ampak
 5 II  |           Gašper in ji ušel v hišo. Oči so mu iskale Lucije. Ona
 6 V   |             poroga. Kljub temu je z oči bral očetovo voljo; vselej,
 7 V   |         hiši. Nema sta si gledala v oči, dokler ni sin padel na
 8 V   |              dokler se niso orosile oči in sta se ločila. ~Krog
 9 V   |             pripravno besedo. Njene oči so izsledile vsako zadrego.
10 V   |            spoštljivo pobrala. Vseh oči so jo spremljale, hvalile
11 V   |         njega izpod na pol priprtih oči gledal Lucijo, ki je ročno
12 V   |      kozarcev in je Lucija povešala oči spričo njegove nerodnosti.
13 VI  |             Lucija vprašujoče uprla oči v Gašperja, ki se je ves
14 VI  |           bilo kakor hipen mrak čez oči, potem pa se mu je vse posvetilo.
15 VI  |          brata, Luciji so zaplavale oči v pridržanih solzah. Samo
16 VI  |             na uro. Tudi Gašperjeve oči je nekajkrat poiskal. A
17 VI  |            patrono, priprošnjico za oči, naj jima odpre oči srca,
18 VI  | priprošnjico za oči, naj jima odpre oči srca, da spregledata, koliko
19 VI  |         obstal tik nje, je dvignila oči. Vsa trda je postala, ko
20 VIII|           streslo. Trudno je odprla oči. Ko je zagledala Podlogarja,
21 VIII|        zdravnik opravil, so se vseh oči zapičile vanj in vsi so
22 IX  |             samo za hip pogledali v oči. Prošnja in odpuščanje,
23 X   |          obrnil v okno in si brisal oči. Prav na dnu srca, pod vsemi