Chapter

 1 I   |      ti pravim." ~"Pregovorim ju..." ~"Saj je vseeno. Če
 2 I   |          Saj je vseeno. Če bi ju Bog ne bil dal, bi se Podlog
 3 III |     naši svatbi." ~"Preprosim ju." ~"Poskusi!"  Oče je zataknil
 4 IV  | zagnali šele v nedeljo, ko so ju oklicali. V krčmi pri Štebucu,
 5 V   |     Boltežar sta bila uri, ki ju je gnala očetova misel.
 6 VI  |      večnost zaležala? Stopim ju poklicat." ~Oče je rahlo
 7 VI  |    sta šla od hiše, češ mlada ju je izpodrinila. Toda na
 8 VI  |    žlici. Iz brinove korenine ju je izrezljal. Rumeni in
 9 VI  |       pojdeta na mizo. K bali ju spravim za spomin." ~"Kakor
10 VI  |    uboge vdove sta, ne zavrzi ju." ~Vorena se je že obrnil,
11 VI  |       jeli?" ~"Zares, ali ste ju kaj videli?" ~"Videl. Nista
12 VI  |     za njo pod zemljo. Podlog ju kliče, verjemi." ~Lucija
13 VI  |      staro trpljenje: ~"Kliče ju in ne slušata -- zaradi
14 VI  |  Pokleknila bom pred njiju in ju prosila s povzdignjenimi
15 VI  |    besedice. Ljudje pa, ki so ju videli, so sodili: "Lejte
16 VII |      se vrnila s polja, kamor ju je nezavedno vleklo vsake
17 VII |      do njiju. Nekaj rudarjev ju je pozdravilo, večina se
18 VIII|    mamo? In bratoma povej, da ju na smrtni postelji prosim,
19 VIII|       mi ne zamerita. Saj sem ju hotela prej -- pa nisem
20 IX  |   Mihorja in Boltežarja? Smrt ju je. Gašper ni ne jokal ne
21 IX  | premolku prišla do sape. Tako ju je iznenadil bratov obisk. ~"
22 X   |      med oba brata na klop in ju držala za roke: ~"Nikoli
23 X   |   poskakovala pred bratoma in ju držala za rokave, vsem pa