Chapter

 1 I   |         da bi storila nocoj." ~"Prav." In zopet je glodal po
 2 I   | narejena! Na vse kraje in konce prav," je kar privzdigovalo Gašperja.
 3 I   |    zagledal vanjo: "Kakor mama, prav taka je!" Nato je pomočil
 4 II  |         glasu. ~"Jezus, Gašper! Prav gotovo sta se sprla z očetom." ~
 5 II  |      Kaj je?" ~"Nič hudega! Vse prav pa dobro!" ~Zapah je zdrsnil
 6 II  |     našo? Tako ne misliš!" ~"Pa prav tako." ~Lucija je prišla
 7 III |       se na Podlogu ni na videz prav nič izpremenilo. Pela je
 8 IV  |         kajžar. ~"Možje, nimate prav." ~"Tako je. Vorena nas
 9 V   |         odgovoril: "Tako, da bo prav." Vselej pa, kadar je šlo
10 V   |  pristopil tudi Boltežar, trčil prav zadnji z njo, a tako nasilno,
11 V   |      smejal še bolj na široko. ~Prav tedaj je prišel mimo Mihorja
12 V   |      kaj, da bi ne pristopili. ~Prav tik podboja je slonel tudi
13 VI  |      Zdelo se ji je, da bi bilo prav, če bi ostale še pri obedu.
14 VI  | Božnarjeve kajže. Dasi ni imela prav najmanjšega dokaza, da bi
15 VII |            Pravzaprav ima Peter prav," je sprožil besedo Boltežar. "
16 VIII|     pred možem: ~"Oh, ti dedci! Prav nič ne umejo. Kaj bi bilo
17 VIII|         Bog tako naredil, da bo prav. Preveč se bojiš." ~"Seveda;
18 VIII|     dala in noč vzela od hiše. ~Prav na sv. Vida dan je pritekla
19 VIII|         božja volja, bo vse kar prav," ga je mirila teta in šla
20 X   |  neiskreno grozila: ~"Še jaz -- prav gotovo -- še jaz poberem
21 X   |        v okno in si brisal oči. Prav na dnu srca, pod vsemi podrtinami,
22 X   |    pomolčal. Nato je razsodil: "Prav imaš. Naša je, nič manj