Chapter

501 VIII|          treba. Nič kaj nisem miren. In Božnarica naj se ne gane
502 VIII|     Gašperček je že užil nekaj hrane in večkrat trudno odprl drobni
503 VIII|             da zve, kako je z Lucijo in Gašperčkom. Zaplaznica in
504 VIII|            in Gašperčkom. Zaplaznica in botra sta bili pri njej.
505 VIII|             takoj potegnila za rokav in mu namignila v hišo. ~"Šimen,
506 VIII|          nekam izgubljen pogled ima. In kuhati jo je začelo. Morda
507 VIII|               toda lica so ji gorela in silno jo je večkrat streslo.
508 VIII|           šepetaje pritrdil Podlogar in pogledal v jerbašček. "Kar
509 VIII|            Lucija; slabotna si še." ~In je odšel, za njim botra. ~"
510 VIII|             Gašper je bil pri živini in niti vedel ni, da se je
511 VIII|               Gašper je tiho zajokal in se skril za pod. Nato je
512 VIII|            Rahlo jo je držal za roko in ždel ob postelji. Kadar
513 VIII|            bi iskala zavetja v njej. In na stisk njene roke je odgovorila
514 VIII|             Gašperjeva -- vsa okorna in žuljava -- ter tolažila: "
515 VIII|            potih, kar je vedel imen, in povsod je prosil in daroval
516 VIII|            imen, in povsod je prosil in daroval sveče in denar za
517 VIII|              prosil in daroval sveče in denar za maše -- za Lucijo
518 VIII|           denar za maše -- za Lucijo in Gašperčka. Žene so ga silile,
519 VIII|             ni. Misli so spet romale in romale... ~Proti jutru,
520 VIII|            se vseh oči zapičile vanj in vsi so pričakovali odrešilne
521 VIII|            Zdravnik je povabil očeta in Gašperja v hišo. Ko si je
522 VIII|             Zdel se mu je zaskrbljen in brez upa. ~"Kako sodite ?"
523 VIII|      Zdravnik je šel še nekajkmt gor in dol, skomizgnil z rameni
524 VIII|             dol, skomizgnil z rameni in razsodil: ~"Pripravite se
525 VIII|               Zastrupljena je." ~Oče in sin sta onemela. Zdravnik
526 VIII|             živine, druga s polja -- in s takimi rokami k njej.
527 VIII|           dni je bil Šimen med kosci in grabljicami kot nasekana
528 VIII|            se pa ni ganil od Lucije. In ko je potekala peta polnoč,
529 VIII|      Gašperčka, ko dobi pisano mamo? In bratoma povej, da ju na
530 VIII|          Solze so mu drle po ožganem in neobritem obrazu. ~Lucija
531 VIII|             Bledla je zmedene besede in nič več se ni zavedela,
532 IX  |         plati sle, da so šli sosedom in sorodnikom velevat na pogreb.
533 IX  |            Gašper sam. Taka je šega. In zato sta se zedinila z očetom,
534 IX  |             bila ponižala do Mihorja in Boltežarja? Smrt ju je.
535 IX  |              ga je prevzela bolečina in žalost, da je ves otrpel
536 IX  |              sedela sta na posteljah in se z malico pripravljala
537 IX  |       iznenadil bratov obisk. ~"Žena in sin," je popravil Gašper. ~"
538 IX  |            je oglasil Boltežar. Kruh in nož sta mu padla iz rok. ~"
539 IX  |            mu padla iz rok. ~"Lucija in Gašperček," je potrdil brat
540 IX  |          Boltežar zvalil na posteljo in zaril obraz v blazino. Začel
541 IX  |           pripravita, da prisedeta." In je šel v trg. ~Mihor je
542 IX  |             tiho sedela na posteljah in gledala predse. Kar se hitro
543 IX  |           Boltežar. ~"Počakajta me!" in zgine. Vrnil se je tik pred
544 IX  |          Vrnil se je tik pred bratom in prinasel s seboj veliko
545 IX  |             je pestoval svojo škatlo in nihče ga ni vprašal, kaj
546 IX  |             Gašperja, ki je prepadel in na videz brezčuten buljil
547 IX  |              Blizu polnoči sta Mihor in Boltežar stopila k mrtvaškemu
548 IX  |         prijela za vejico, pokropila in pokleknila. Ljudje so videli,
549 IX  |             Molče so si segli v roke in si jih stisnili. Vsi so
550 IX  |      stisnili. Vsi so hkrati zardeli in si samo za hip pogledali
551 IX  |             pogledali v oči. Prošnja in odpuščanje, vse je bilo
552 IX  |              nekaj malega za večerjo in jima jo zanesla na izbo. ~
553 IX  |          izba! Vse, kot sta pustila, in vendar vse drugače. Belo
554 IX  |             je izprogovoril Boltežar in pokazal s prstom na nove
555 IX  |            rjuhe. ~Mihor je prikimal in počasi začel večerjati.
556 IX  |            zagledal v belino pražnja in mislil na Lucijo. Ni si
557 IX  |          zadnji, ki so prišli kropit in čuvat k mrličema, odšli,
558 IX  |            zbrali pri mrtvaškem odru in dolgo molili. Potem je ostala
559 IX  |        samska Veselka, ki je prečula in predremala že desetletja
560 IX  |       potaknili, kamor je kdo vedel, in se naslonili za nekaj ur
561 IX  |            Boltežar pa je napeto čul in čakal, da je vse potihnilo. ~
562 IX  |             postelje, odvezal škatlo in bos neslišno šel k Luciji.
563 IX  |              slonela z glavo na mizi in trdno spala. Boltežar je
564 IX  |       nežnostjo je nosila ta od rude in krampa črna roka cvet za
565 IX  |        sklenjene roke ob križ Luciji in bel nagelj je stisnil med
566 IX  |             opravil, je sklenil roke in gledal. Kot otroku, ki je
567 IX  |            je nasmehnila tudi Lucija in ga zahvalila za rože. S
568 IX  |         izginil na izbo. ~Na Lucijin in Gašperčkov pogreb se je
569 X   |        Podloga zbrani v hiši. Maruša in Štefa tudi. ~Gašper je bil
570 X   |             po sobi. ~Vsi so molčali in vsi so bili kakor na trnju.
571 X   |          Štefa je bingljala z nogami in plašno gledala po sobi. ~
572 X   |            ni ganil, oče pa je hodil in hodil po sobi. ~Ko ni bilo
573 X   |         Mihor vstal s klopi pri peči in suho povabil brata: "Boltežar,
574 X   |              planila Štefa k Mihorju in ga pritiskala nazaj na klop: ~"
575 X   |        vrinila med oba brata na klop in ju držala za roke: ~"Nikoli
576 X   |              stran?" ~Šimen je hodil in hodil. ~Tedaj se je oglasila
577 X   |             Ali ni že dovolj nesreče in puščobe na Podlogu? -- Oh,
578 X   |            ste." ~Maruša je zajokala in med jokom neiskreno grozila: ~"
579 X   |                 Zajokala je glasneje in z njo vred Štefa, ki ni
580 X   |            ki ni spustila rok bratov in jih je krčevito stiskala. ~
581 X   |              vstal, se obrnil v okno in si brisal oči. Prav na dnu
582 X   |            se ni prekopala skozi vse in se ni Gašper sunkoma okrenil
583 X   |            okna, se obrnil k bratoma in s hripavim glasom izrekel: ~"
584 X   |            vedeli, da so pred sodbo. In sodnik -- oče -- je stal
585 X   |               da se zdaj zdaj okrene in razsodi. In res se je z
586 X   |              zdaj okrene in razsodi. In res se je z desno ramo na
587 X   |          hiši, a jo je hitro umaknil in šel globoko po sapo, da
588 X   |              naš, ve, kje je Podlog, in Podlog bo vedel zanj do
589 X   |             poskakovala pred bratoma in ju držala za rokave, vsem
590 X   |             dan, samo Štefa je rasla in gospodinjila in je bila
591 X   |             je rasla in gospodinjila in je bila kar naenkrat pod
592 X   |           začutil, kako mu drsa poje in pripeva k pogrebu, je sklical
593 X   |          Podlog. Jaz ne morem več." ~In je izpregovoril Gašper: ~"
594 X   |           nobene več, razen svoje." ~In je izpregovoril Mihor, že
595 X   |            potlej ril v trpljenje." ~In je izpregovoril Boltežar,
596 X   |   izpregovoril Boltežar, hišni kovač in sodar: ~"Postarali smo se.
597 X   |          tista, ki je zrela za zakon in za Podlog." ~Vsi so se veselo
598 X   |          Naša je, nič manj kot vi." ~In so omožili Štefo ter dobili
599 X   |           Oče Šimen je poskrbel zase in za sinove, izročil Podlog
600 X   |             poseke -- vse okrog golo in izmozgano. To so dote --
601 X   |           Štefi sproti jemali otroke in jih pestovali in vodili
602 X   |              otroke in jih pestovali in vodili s seboj na polje
603 X   |              vodili s seboj na polje in v gozde, da je bila mlada
604 X   |             Podlog pa zanje prostora in kruha." ~In smejala se je
605 X   |           zanje prostora in kruha." ~In smejala se je še Štefa: "