Chapter

 1 I   |      to tako tuje na Podlogu. ~Vendar je nerodno stopil do njega,
 2 II  | povedali?" Vsa se je tresla in vendar bila vesela. Božnar je šel
 3 III |      ne bo nobeden." ~"Tega mi vendar ne napravita." ~Oče je skomizgnil
 4 III |      so, kar je bilo treba, in vendar drugačen je bil sam, drugačna
 5 IV  |   mislili svoje, ugovarjati si vendar niso nič kaj upali. ~Pri
 6 V   |      tak? ~Toda zgrabilo ga je vendar, da se je kradoma izvil
 7 VI  |        oče malomarno in jedel. Vendar pa mu je ušel pogled kradoma
 8 VI  |   Lucija je bila vsa srečna in vendar je vmes usekalo spet staro
 9 VI  |        izgovorila sama zase, a vendar tako, da je Vorena razumel. ~"
10 VI  |     oče nemiren vprašal: ~"Kje vendar tiči Lucija?" ~"K botri
11 VI  |    kakor Boga prosimo. Saj sta vendar človeka! -- In se je spet
12 VI  |      besede, ko bo prosila. In vendar je bila noga čezdalje težja,
13 VIII|   pojde nad Podlogarja. Šla pa vendar ni. ~***  O sv. Vidi se
14 VIII|       se ta nitka utrga, so ga vendar nesli botri drugi dan na
15 IX  |       Vse, kot sta pustila, in vendar vse drugače. Belo postlani