Chapter

 1 II  |     kaveljček pod stropom. ~"Saj me je res tako neslo, da sem
 2 II  |     njegove prsi. ~"Ne veš, kako me skrbi iti na Podlog! Jaz,
 3 III |          če si človek, usmili se me." ~Gašperju je šlo po sili
 4 IV  |     danes otiske na prstih, tako me je ocoklal. Ga ne maram
 5 IV  |          Zakaj ga objedaš?" ~"Če me prosi, ali bom rekel: nočem." ~"
 6 V   |      kdaj razžalil. Blagoslovite me." ~Šimen ga je prekrižal
 7 V   |      ostaneš." ~"Mihor, ne draži me!" Boltežar je pograbil brata
 8 VI  |       okrog vratu. ~"Gašper, ali me imaš rad?" ~"Lucija!" jo
 9 VI  |    Gašper. "Kaj le misliš?" ~"Če me imaš res rad, ne odbij mi
10 VI  |         Obiskati moram botro, ki me že tolikanj vabi; tudi pri
11 VI  |         zate." ~"Obljubil si, da me uslišiš." ~In še tesneje
12 VI  |     misel in z njo nov strah: Če me zapodita? Pokleknila bom
13 VIII|      moreš. Pri meni bodi. Strah me je." In ga je spet objela. ~
14 VIII| namignila v hišo. ~"Šimen, skrbi me za Lucijo. Tako nekam izgubljen
15 IX  |     dvigne Boltežar. ~"Počakajta me!" in zgine. Vrnil se je