Chapter

 1 I   |      bilo -- kakor navadno -- tiho. Zlepa se ni kje tako malo
 2 I   |      v hišo, sezul se in nato tiho stopil na klop k peči, pobožal
 3 II  |     na vso lašč, Lucija pa je tiho zaihtela. ~
 4 III |    Jaz tudi." ~Oba sta ležala tiho in zrla v strop, kjer je
 5 III |       se je slednjič okrenil, tiho odprl vrata in šel po stopnicah
 6 III |        V sobici je bilo čisto tiho. Ni tiktakala ura, ki je
 7 VIII|   stopnicah, kjer koli, in se tiho veselila skrivnosti, ki
 8 VIII| premagala vzdihe. Šimen se je tiho umaknil in šel na dvorišče.
 9 VIII| Podlogar je neslišno stopil v tiho izbo. Lucija je ležala vsa
10 VIII|   bila brez uspeha. Gašper je tiho zajokal in se skril za pod.
11 IX  |     napravljati. Oblečena sta tiho sedela na posteljah in gledala
12 IX  |     Ljudje so videli, kako so tiho kapale Boltežarju solze. ~
13 IX  |        S tem smehom v duši je tiho izginil na izbo. ~Na Lucijin