Chapter

  1 I   |        Kar po vrsti so jih dobili na Podlogu in vsakega o kraljih.
  2 I   |          tako malo govorilo kakor na Podlogu. Tudi tisti večer
  3 I   |           ki sta jih fanta metala na tla, to je bilo vse. Mihor
  4 I   |           živinorejo, Štefa pa je na peči rahlo sopla v otroškem
  5 I   |          šum curka, ki je tekel v na pol zamrzlo korito. ~"Dolgo
  6 I   |          ni!" je pogledala Maruša na uro. Fantje so se vsi hkrati
  7 I   |          se vsi hkrati tudi ozrli na uro, rekel pa ni nihče nič. ~"
  8 I   |         jo porinil izpred sebe. ~"Na!" je skoraj zarežal v Marušo,
  9 I   |          Gašper je izpustil storž na klop in pogledal očeta.
 10 I   |       brata sta sedla k peči vsak na svojo stran. ~"Gašper!"
 11 I   |      Lucijo?" ~Brata sta se ozrla na Gašperja, ki je pogledal
 12 I   |       zmenjeno!" ~Gašper je sedel na klop, da je zacvrkala pod
 13 I   |          te bodi." Oče je pljunil na sredo hiše. ~Sinova sta
 14 I   |       zdrobil in vrgel drobljance na drugo plat hiše pod klop. ~
 15 I   |         spravljal Umno živinorejo na polico. Boltežar je svaljkal
 16 I   |  izbruhnil: ~"Kajžarsko in prazno na Podlog! Gašper!" ~To je
 17 I   |         bolj zadovoljnega človeka na svetu. Usekalo je vanj nekaj
 18 I   |       Lucija. Nikdar mu ni prišlo na um, da bi kdaj zapuščal
 19 I   |          kdaj zapuščal Podlog. Še na semenj so ga težko spravili.
 20 I   |         onemu onega -- in tistile na peči -- še tretjega. Le
 21 I   |        Kdor pa hoče iti, naj gre; na vse vetrove peljejo poti
 22 I   |           v svojo plat kot hrasti na gori. ~"Kaj se pričkate,
 23 I   |          pojdem," je gledal Mihor na polico, kamor je bil vtaknil
 24 I   |      vrgel Mihor oguljeni suknjič na pleča in šel. Za njim je
 25 I   |         odpiral usta, se premikal na klopi, toda ziniti ni mogel. ~"
 26 I   |          revno luč pod stropom in na smeh mu je šlo. ~"Ali ni
 27 I   |         gre." ~"In kako narejena! Na vse kraje in konce prav,"
 28 I   |          Povej, da bomo svatovali na Podlogu -- in ne po bajtarsko." ~"
 29 I   |           bi ne bilo to tako tuje na Podlogu. ~Vendar je nerodno
 30 I   |          sapo skozi nos in gledal na bogca v kotu. ~"Spat pojdiva,"
 31 I   |           pograd, da je kdo pazil na živino tudi ponoči. ~Oče
 32 I   |      sezul se in nato tiho stopil na klop k peči, pobožal Štefo,
 33 II  |        hlevno svetilko, jo obesil na kljuko nad vzglavjem pograda
 34 II  |          Samo trenutek je posedel na stranici, nato je oprezno
 35 II  |          šel po prstih iz hleva. ~Na gosto je snežilo. Gašper
 36 II  |       Gašper je tipal po predrju, na koncu hleva se je pa spustil
 37 II  |           se je pa spustil nizdol na celo. Zaprašil se je v metež,
 38 II  |     srbeli prsti, da bi potrkljal na kamrno okno, kjer je spala
 39 II  |       spala Lucija. ~"Nocoj pa ne na okno! Drugače napravim." ~
 40 II  |           šel pod okni in potrkal na vežne duri: enkrat, dvakrat.
 41 II  |         Božnar in obešal svetilko na kaveljček pod stropom. ~"
 42 II  |           mater, in seveda mislil na Lucijo, ki je skrita za
 43 II  |          za vrati pritiskala roko na kljuvajoče srce. ~"Kako
 44 II  |     Gašper je obstal med podboji. Na postelji je sedela Lucija.
 45 II  |           cvrtja do stropa." ~"In na Podlog z našo? Tako ne misliš!" ~"
 46 II  |      otrok, ki se prebudi iz sna. Na dolgih vejicah ji je visela
 47 II  |           Težki kiti sta ji tekli na pol razpleteni po plečih.
 48 II  |       pripovedoval... Vsem je šlo na jok, samo Gašperju ne. Dolga
 49 II  |          Lucijo, ki se je nagnila na njegove prsi. ~"Ne veš,
 50 II  |         Ne veš, kako me skrbi iti na Podlog! Jaz, kajžarska,
 51 II  |           Podlog! Jaz, kajžarska, na tako zemljo! In še zaradi
 52 II  |          je krog vogla, zavriskal na vso lašč, Lucija pa je tiho
 53 III |               III  Po tej noči se na Podlogu ni na videz prav
 54 III |         tej noči se na Podlogu ni na videz prav nič izpremenilo.
 55 III |           živina, ki so jo gonili na korito, zajemali so iz ene
 56 III |         edino družino razpostavil na tri tabore. Mihor in Boltežar
 57 III |          uhajala nenavadno zgodaj na izbo, oče in Gašper sta
 58 III |      Boltežar sta ležala oblečena na posteljah. Na mizici jima
 59 III |     ležala oblečena na posteljah. Na mizici jima je brlela luč. ~"
 60 III |      Norce mu kaže. Prazno žensko na Podlog." ~Boltežar je utihnil
 61 III |          utihnil, se nato dvignil na komolec in počasi spravil
 62 III |         in počasi spravil tajnost na dan: ~"Res sem že mislil,
 63 III |           je omahnila glava nazaj na blazino. Zasmejal se je. ~"
 64 III |    Nemiren se je dvignil in sedel na posteljo. ~"Ne bom za hlapca." ~"
 65 III |         bi šlo za njegovo poroko. Na vsako malenkost je mislil,
 66 III |         teh trm ne bo nihče lačen na naši svatbi." ~"Preprosim
 67 III |       želel lahko noč. Pred vežo, na kamnitem podiču, ki ga je
 68 III |      podiču, ki ga je kril napušč na dveh stebreh, mimo katerih
 69 III |        katerih so držale stopnice na levo in desno, je obstal
 70 III |         se je premagal in še stal na hodniku ter razmišljal.
 71 III |          ki si jo je pripravljal. Na svetu mu še ni bila nobena
 72 III |          luč v izbi. ~Vrnil se je na podič in spet razmišljal.
 73 III |         vrata in šel po stopnicah na izbo. Vsaka stopnica je
 74 III |        smrdljivcu." Nato je sedel na edini stol, ki je bil tik
 75 III |           noče, ki je po starosti na vrsti, kaj bi jaz?" ~Ko
 76 III |         Zato se je ogrel, dvignil na postelji in začel: ~"Veš.
 77 III |           pripravi," se je usedel na rob končnice Mihor. ~"Ne
 78 III |             Tedaj je hipoma sedel na stranico postelje še Boltežar.
 79 III |            ali je Mihor za hlapca na Podlogu? Lucija bo naša --
 80 III |      Neumna je, če pride za deklo na Podlog," je ves goreč razmišljal
 81 III |           je ves goreč razmišljal na glas Boltežar. "Gospodinja
 82 III |        glas Boltežar. "Gospodinja na kajži je le več kot dekla
 83 III |         kajži je le več kot dekla na gruntu. Neumna je. -- In
 84 III |           Gašperju je šlo po sili na jezo in na jok. Brata sta
 85 III |         je šlo po sili na jezo in na jok. Brata sta ga gledala.
 86 III |           tega glasu ni bilo čuti na Podlogu. ~"Ali ti oče res
 87 III |         si Mihor le še premislil. Na pragu se je okrenil. ~"Jutri
 88 III |          je treščil strt in jezen na ležišče in obrnil hrbet
 89 III |         bilo več luči. Potrkal je na okno Luciji. ~"Kaj je, Gašper?"
 90 IV  |           pa imam še danes otiske na prstih, tako me je ocoklal.
 91 IV  |      čebelnjaku. In še ta ni stal na njegovem, ampak na srenjskem.
 92 IV  |           stal na njegovem, ampak na srenjskem. Izpod silnih
 93 IV  |    čebelnjak iz našega usmiljenja na srenjskem." ~"Koritnik,
 94 IV  |            da bi ti ne bilo treba na srenjskem ležati," je zabavljal
 95 IV  |       njivi stikate! Mar ste sami na svetu?" ~"Kaj se to tiče
 96 IV  |         nas?" ~"Vi ste tisti! Vse na en kup!" je vzrojil krojač. ~
 97 IV  |       Postavi najprej dva štefana na mizo, da bo vredno točiti." ~
 98 IV  |        Tolikanj prostora je že še na Podlogu, da bo stala postelja
 99 IV  |         In solza se mu je utrnila na razkuštrano brado. ~"Na
100 IV  |           na razkuštrano brado. ~"Na svatbo pridi, Vorena. Sedaj
101 IV  |      točil in tovoril nove šefane na mizo. Med gosti ni bilo
102 V   |                                V  Na Podlogu je nastala zadrega,
103 V   |        Luciji balo vsem zemljakom na kljub. ~Ko so na večer pred
104 V   |        zemljakom na kljub. ~Ko so na večer pred zadnjimi oklici
105 V   |          In ko so pripeljali balo na Podlog, je oče Šimen svojeročno
106 V   |           je že začelo gostovanje na Podlogu. Vozači so večerjali,
107 V   |           ga ni bilo sicer nikoli na mizi, je teklo, kot bi ga
108 V   |       trenil z očmi, da bi ciknil na sina. Boltežar pa se ni
109 V   |          in poskakoval s štefanom na glavi. "Na zdravje Lucije!"
110 V   |  poskakoval s štefanom na glavi. "Na zdravje Lucije!" je vabil
111 V   |          nedeljsko mašo. ~Nedelja na Podlogu je bila nemirno
112 V   |         strežajke so sicer delale na vse pretege, toda na domače
113 V   |       delale na vse pretege, toda na domače je leglo nekaj slovesnega
114 V   |        Tedaj, preden je sedel sin na voz, da se odpelje po nevesto,
115 V   |          oči, dokler ni sin padel na kolena in zaprosil: ~"Oče,
116 V   |       peljal nevesto po stopnicah na podič pred duri, ki so bile
117 V   |        imajo vse pravice do hiše, na kar se jim je po dolgi pravdi
118 V   |           po dolgi pravdi odprlo. Na pragu se je prikazal Boltežar.
119 V   |          se je prikazal Boltežar. Na lesenem ploščku je držal
120 V   |           svati so prisluhnili. ~"Na, Lucija! V znamenje, da
121 V   |          bilo ob gneči kaj nereda na mizi, vse je videla. V hipu
122 V   |           je zdrsnil košček kruha na tla, je bila Lucija, ki
123 V   |          usta. Ko se je pritisnil na zadnji vogel mize, mu je
124 V   |      kozarec in preko njega izpod na pol priprtih oči gledal
125 V   |         svatovskega vrišča in šel na izbo. Tam je vrgel kastorec,
126 V   |            Tam je vrgel kastorec, na katerem je bil velikanski
127 V   |       njega viseli zlati trakovi, na mizo ter sedel na posteljo. ~
128 V   |        trakovi, na mizo ter sedel na posteljo. ~Podkomolčil si
129 V   |           ki sem toliko pretegnil na gruntu? Nič. -- In oče!
130 V   |           se je pa smejal še bolj na široko. ~Prav tedaj je prišel
131 V   |         mimo njega, in jo odvedel na ples. ~Oče je za hip nagubančil
132 V   |          o padajoči ceni živine. ~Na polnoč je šlo. Svatje so
133 V   |   zaplečnikov, ki so se utaborili na podu pri godcih, da je bila
134 V   |           pa sta ženi odprli duri na stežaj. Vsa radovednost
135 V   |          koleštralom. Pribežal je na teman kot za hlevom in se
136 V   |           za hlevom in se sesedel na tnalo. ~"Lucija!" je pritajeno
137 V   |    zakriknil, glava mu je klonila na prsi. ~Takrat pa ga je potapljala
138 V   |            Ti, Mihor?" se je ozrl na brata, ki ga je sledil za
139 V   |      Lucija!" ~"Če nisi baba, daj na roko!" ~Brata sta si stisnila
140 V   |          hitro zgubil skozi svate na izbo. ~Mihor je šel še enkrat
141 V   |       pripela. Nato ga je položil na mizo -- in še se ni mogel
142 V   |           njem in si ga pritisnil na ustnice. Potem ga je zvil
143 V   |           Boltežar stopil iz veže na podič, je Mihor privriskal
144 V   |      vodil v hišo, da jo pogosti. Na pragu sta se brata srečala
145 V   |          lajal lisjak in se jezil na trobente, ki so udarjale
146 VI  |         svatov je do jutra ostalo na Podlogu. Ko je Gašper prišel
147 VI  |          po šegi mora ženin dati "na rožance". Izmislili so si
148 VI  |       mera?" ~"Osem štefanov vina na rožance!" ~Burka se je razpletla,
149 VI  |         gostijo. ~Lucija je stala na podiču pred hišo. Tudi ona
150 VI  | pripravila potic in prigrizkov za na dom. Zdelo se ji je, da
151 VI  |         Opoldne je postavila obed na mizo že Lucija. ~"Tukajle
152 VI  |        ven in noter, zato bodi tu na kraju, kjer se lahko vsak
153 VI  |         deklica, zlezla izza mize na klop in za očetovim hrbtom
154 VI  |            Medtem je Gašper trkal na vrata izbe. Nihče se ni
155 VI  |      Mihorjev šopek, okno je bilo na stežaj odprto, po sobi je
156 VI  |             Jezen se je obrnil in na pragu še enkrat pogledal
157 VI  |         mu je ušel pogled kradoma na Lucijo, ki so ji brez joka
158 VI  |         Luciji in si jo pritisnil na prsi s tako ljubeznivostjo,
159 VI  |         Sedaj je Lucija zajokala ~na glas. Glava ji je omahnila
160 VI  |        glas. Glava ji je omahnila na očetovo ramo. Stari jo je
161 VI  |         gresta! Povedal sem jima: na vse vetrove peljejo poti
162 VI  |       presedal. ~***  Sredi tedna na Podlogu o hrupni svatovščini
163 VI  |    prikrojila marsikatero zaplato na krilo in kočemajko. Šimen
164 VI  |           ju je izpodrinila. Toda na Podlcgu ni nihče zinil o
165 VI  |        kajžarska, razbila družino na Podlogu. In z nikomer ni
166 VI  |           ji je prišel za gostijo na svatovščini s tem zahvalit,
167 VI  |     gladki sta bili kot iz voska. Na recljih je vžgal dan in
168 VI  |          dan in letnico poroke. ~"Na, Lucija, zate in za Gašperja!"
169 VI  |       Kako lepol Te pa ne pojdeta na mizo. K bali ju spravim
170 VI  |          človeških pravicah si ti na Podlogu. Miruj in ne vrtaj.
171 VI  |       rečeš, prst si grem odsekat na tnalo." ~"Po brata pojdem,"
172 VI  |         naredila tako sramoto?" ~"Na Podlog si želita. Zvedela
173 VI  |            Lucija ga je poljubila na ustnice, ki so izrekle to
174 VI  |           navado večkrat pogledal na uro. Tudi Gašperjeve oči
175 VI  |              Oče je spet pogledal na uro in nagubančil čelo. ~"
176 VI  |        zaropotal in kar odletoval na cesti, tako je vozil. ~Medtem
177 VI  |      tolči, da je pritiskala roko na srčno stran. Le še nekaj
178 VI  |      zbrala. ~Takrat je zaropotal na cesti koleselj. Lucija se
179 VII |          Za koruzni strah bi bila na Podlogu pregrda. Po stropu,
180 VII |    zdihnil. Po sili se je spomnil na Podlog in na izbo in še
181 VII |           je spomnil na Podlog in na izbo in še na shrambo doma,
182 VII |           Podlog in na izbo in še na shrambo doma, kjer si je
183 VII |          Ali bi ne šla kam drugam na kvartir?" ~"Tega sem poiskal
184 VII |         nožem. Mihor se je obrnil na ležišču vznak in gledal
185 VII |    ležišču vznak in gledal v poko na stropu. ~"Veš, Boltežar,
186 VII |         stopnicah. Ko sta bila že na vežnem pragu, jima je sitni
187 VII |         lasje po sencih in silili na čelo. Zrak je bil neznosen
188 VII |          za hlapca." ~"Kar pojdi! Na Podlog! In se primi Luciji
189 VII |         za odgovor: "In če bi šel na Podlog za hlapca, bolje
190 VIII|         Ozrl se je nazaj v dolino na pot, ki sta jo pravkar prevozila.
191 VIII|            kjer se ne smeš. Če bo na Podlogu le za vinar krivice,
192 VIII|      kakor da je umrl celo spomin na oba ubegla, dasi je skrivoma
193 VIII|         razen nekaj dninaric niso na Podlogu najeli nikogar.
194 VIII|        Lucija res ni mnogo hodila na polje, toda vse delo doma
195 VIII|     pobrnjate svoje male opravke; na gruntu gre vse z vihro;
196 VIII|     zdravje je nad vse. Nisi sama na sebi in skrb ti je za dva."
197 VIII|      delom in se za časek nasloni na posteljo. Noge so ji bile
198 VIII|         ura ter jo gnala z malico na polje. Pa se je vrnila s
199 VIII|      večerje. Mimogrede je počila na tnali, na stopnicah, kjer
200 VIII|     Mimogrede je počila na tnali, na stopnicah, kjer koli, in
201 VIII|     režali vame: Božnarica jo ima na vesti; zakaj ji je mati?" ~"
202 VIII|          času je šlo vse v svitek na Podlogu. Šimen je toliko
203 VIII|          noč vzela od hiše. ~Prav na sv. Vida dan je pritekla
204 VIII|         je bil pripravljen v veži na stolu, pisan prt je ležal
205 VIII|           je ležal poleg njega in na njem žlice. Lucije pa ni
206 VIII|          okrog hiše in zaklicala. Na voglu, pod oknom Lucijine
207 VIII|          sobico. Lucija je ležala na postelji in se vila v krčih.
208 VIII|           Štefka ni nič pomislila na malico. Stekla je po bregu
209 VIII|      umrla!" ~In nato je počenila na tla, vsa drhteča in omagana,
210 VIII| grabljicama, ki sta vrgli grablje na tla in stekli. ~"Gašper,"
211 VIII|       objela. ~Gašper je obklečal na tleh in trpel z ženo in
212 VIII|         se je tiho umaknil in šel na dvorišče. Nemiren je hodil
213 VIII|          Venomer pa je pogledoval na levo, ali gre teta, in na
214 VIII|         na levo, ali gre teta, in na desno, ali bi opazil Zaplaznico.
215 VIII|        nanjo. Gašper se je usedel na odrivač pod Lucijinim oknom
216 VIII|           do samih božjih nebes. ~Na noč so prišle še nekatere
217 VIII|     neprestano vsa plašna jokala, na izbo in ostala pri njej,
218 VIII|     Zaplaznica iz hiše in stopila na podič pred duri. ~"Kje si,
219 VIII|      Gašperčkovo življenje viselo na tanki nitki in so vsi prisluškovali,
220 VIII|      vendar nesli botri drugi dan na faro h krstu. Podlogar je
221 VIII|       otročka pokaže in jo povabi na Podlog. ~Botri so se vrnili.
222 VIII|          posušeno seno. ~Ko se je na večer tretjega dne vrnil
223 VIII|          globoko zaoranih brazdah na licu je vztrepetal nemir. ~"
224 VIII|         pije," je z očmi pokazala na jerbašček, kjer je ležalo
225 VIII|         iskala zavetja v njej. In na stisk njene roke je odgovorila
226 VIII|          šel v hišo ter res legel na klop. Zaspal pa ni. Misli
227 VIII|         razsodil: ~"Pripravite se na vse. Zastrupljena je." ~
228 VIII|         so pa začele kapati solze na belo javorovo ploskev pred
229 VIII|           In bratoma povej, da ju na smrtni postelji prosim,
230 IX  |            Podlogarja sta poslala na vse plati sle, da so šli
231 IX  |     sosedom in sorodnikom velevat na pogreb. Najbližje sorodnike
232 IX  |           pa mu je vseeno, naj se na svetu zgodi kar koli. Stopil
233 IX  |         bila oba doma; sedela sta na posteljah in se z malico
234 IX  |           pripravljala za jamo. ~"Na pogreb sem prišel velevat,"
235 IX  |       Tedaj se je Boltežar zvalil na posteljo in zaril obraz
236 IX  |          Oblečena sta tiho sedela na posteljah in gledala predse.
237 IX  |       Gašperja, ki je prepadel in na videz brezčuten buljil v
238 IX  |        večerjo in jima jo zanesla na izbo. ~Kakšna izba! Vse,
239 IX  |      Boltežar in pokazal s prstom na nove rjuhe. ~Mihor je prikimal
240 IX  |        jedi ni dotaknil. Sedel je na stol, ob katerega je postavil
241 IX  |          belino pražnja in mislil na Lucijo. Ni si pa mogel misliti,
242 IX  |          tedaj, pred tisto potjo, na kateri jo je ustavil oče... ~
243 IX  |        Veselka je slonela z glavo na mizi in trdno spala. Boltežar
244 IX  |          črna roka cvet za cvetom na oder ln ga trosila po obeh
245 IX  |     smehom v duši je tiho izginil na izbo. ~Na Lucijin in Gašperčkov
246 IX  |         je tiho izginil na izbo. ~Na Lucijin in Gašperčkov pogreb
247 X   |           Glava se mu je povešala na prsi, zamišljen je hodil
248 X   |      molčali in vsi so bili kakor na trnju. Maruša, ki se ji
249 X   |    Mihorju in ga pritiskala nazaj na klop: ~"Nikamor ne pojdeta!
250 X   |          je vrinila med oba brata na klop in ju držala za roke: ~"
251 X   |         dovolj nesreče in puščobe na Podlogu? -- Oh, ti možaki,
252 X   |       okno in si brisal oči. Prav na dnu srca, pod vsemi podrtinami,
253 X   |         In res se je z desno ramo na pol obrnil po hiši, a jo
254 X   |           Oče Šimen si je sezidal na sončni strani hiše za kot
255 X   |         sončni strani hiše za kot na poslednja leta. Pa ne samo
256 X   |     omožili Štefo ter dobili zeta na Podlog. Oče Šimen je poskrbel
257 X   |             Nov zarod so dobivali na Podlog. Strici so Štefi
258 X   |       pestovali in vodili s seboj na polje in v gozde, da je