Chapter

  1 I   |                   I  Kar po vrsti so jih dobili na Podlogu in
  2 I   |         za imeni naprej in nazaj, so bili sinovi: Gašper, Mihor,
  3 I   |          še Štefo, njeno mater pa so odnesli s Podloga trije
  4 I   |   pogledala Maruša na uro. Fantje so se vsi hkrati tudi ozrli
  5 I   |         po široki latvici, stroki so spet pokali pod prsti Maruše,
  6 I   |  pokleknila in nadaljevala. Moški so vstali, poiskali vsak svoj
  7 I   |     poiskali vsak svoj kot, kamor so poklekali že desetletja
  8 I   |        velel trdo oče. Boltežarju so omahnile roke, ki jih je
  9 I   |           nohtom po mizi. ~Sinovi so poznali to trkanje. ~"Gašper,
 10 I   |        Lucijo gre pravda. ~"Kamor so oči peljale ih tebi nič
 11 I   |        sklepi po mizi. Vsi sinovi so se za spoznanje ponižali
 12 I   |           to trditev ob mizo. Vsi so umolknili, dokler ni povzel
 13 I   |              Gašper je vstal, oči so se mu svetile, k očetu bi
 14 I   |     zapuščal Podlog. Še na semenj so ga težko spravili. Ta hip
 15 I   |         stopil proti očetu. Molče so obstali za hip in gledali
 16 I   |  gospodinji prijela za kuhalnico, so skrili pred njo družinsko
 17 I   |           vrnil k peči. Nad njima so bobneli koraki sinov, ki
 18 I   |         Nerazločne, a trde besede so trkale ob strop. Šimen si
 19 I   |    stiskal, mežikal z očmi, kamor so silile solze, požiral sladko
 20 II  |           je gledal v strop, kjer so se blesketale kapljice strjene
 21 II  |        Preudarjal je, kakšne noči so mu tekle in se vlekle, zlasti
 22 II  |       gorela luč, drobne zvezdice so se utrinjale v kapljicah
 23 II  |           se je oddahnil. Strašno so ga srbeli prsti, da bi potrkljal
 24 II  |     posebej še za Lucijo eno. Kje so bile sedaj besede, ko mu
 25 II  |      vremenu hodiš!" ~"Kaj vreme! So druge reči, oče." ~Tedaj
 26 II  |     Gašper in ji ušel v hišo. Oči so mu iskale Lucije. Ona pa
 27 II  |            je osvetlila solze, ki so se ji pri tej priči usule. ~"
 28 II  |          nežen, "nikar no! Pa saj so od veselja, jeli?" ~Prestopil
 29 II  |      vabil Božnar za mizo. ~Sedli so in Gašper je pripovedoval...
 30 II  |          je minila polnoč, preden so si vse povedali in se razšli.
 31 III |         je poskakovala živina, ki so jo gonili na korito, zajemali
 32 III |        gonili na korito, zajemali so iz ene sklede, molče kot
 33 III |        dveh stebreh, mimo katerih so držale stopnice na levo
 34 III |          je obstal Gašper. Zvezde so se utrinjale v zimsko krajino.
 35 III |          prepirali, celo govorili so, kar je bilo treba, in vendar
 36 III |           da se niti nad voli, ko so najbolj nagajali, ni raztogotil,
 37 III |      Usnjene opetnice, s katerimi so bile obšite debele nogavice,
 38 III |           obšite debele nogavice, so šumele po podu. Vsi so umolknili. ~"
 39 III |            so šumele po podu. Vsi so umolknili. ~"Neumna je,
 40 III |      ošinil s hudim pogledom. ~In so spet umolknili, dokler ni
 41 III |           je vzdihnil Gašper. Vsi so spet pomolčali. V sobici
 42 III |        Samo Boltežarjeve opetnice so pošumevale po podu. ~"O,
 43 III |      naglo odšel po stopnicah, ki so bobnele pod veselimi nogami. ~"
 44 IV  |          Podloga, pravi šunder pa so zagnali šele v nedeljo,
 45 IV  |        zagnali šele v nedeljo, ko so ju oklicali. V krčmi pri
 46 IV  |            kdo bi si bil mislil," so začele dekleta, ki niso
 47 IV  |          od jeze in zavisti. Zato so Lucijo opravljale in obrekovale: ~"
 48 IV  |           za deset Podlogov." ~In so jezno srebale cinke z obarne
 49 IV  |       juhe. ~Pri sosednji mizi pa so sedeli gruntarji in kajžarji.
 50 IV  |  gruntarji in kajžarji. Gruntarji so držali skupaj in bili vsi
 51 IV  |       táko mlado k hiši. Kajžarji so si mislili svoje, ugovarjati
 52 IV  |            Izpod silnih obrvi, ki so mu kot siva kodelja visele
 53 IV  |          začel glasno. ~Gruntarji so se malomarno ozrli nanj. ~"
 54 IV  |         vzrojil krojač. ~Kajžarji so potrkali s kozarci ob mizo,
 55 IV  |      stopil k pivcem.  "Tako je!" so pritrjevali krojaču dninarski
 56 IV  |           križem zavrelo, dekleta so od peči vlekle z gruntarji,
 57 IV  |      tonil med vriščem. ~Tedaj pa so se odprle duri. Mednje je
 58 IV  |           Eh, nič, nič. Zbesedili so se, samo zbesedili. Beseda
 59 IV  |        vredno točiti." ~Gruntarji so se stisnili in posadili
 60 IV  |          v mizo, dekleta pri peči so zardevale, izmed splošnega
 61 IV  |         več žal besede. Poslušali so Podlogarja, kot se posluša
 62 IV  |     manjkati pri svatovščini. ~Ko so se razhajali, so ščipali
 63 IV  | svatovščini. ~Ko so se razhajali, so ščipali od vseh plati krojača: "
 64 V   |       hujša kot ob košnji. Prišli so zidarji belit, najete dninarice
 65 V   |           belit, najete dninarice so ribale tla in posodo, čev1jar
 66 V   |         klepal po kopitih, vozili so iz mlina in v mlin, vsak
 67 V   |           in posode. Drug drugemu so podajali duri, da uboga
 68 V   |           veleval. ~Fantje sinovi so dobro poznali očeta. Po
 69 V   |          sta bila sama med seboj, so molčali pogovori. Obrnila
 70 V   |           zemljakom na kljub. ~Ko so na večer pred zadnjimi oklici
 71 V   |          procesije žensk in otrok so obstopile vozove. Lucija
 72 V   |           le stegnil roko. ~In ko so pripeljali balo na Podlog,
 73 V   |     gostovanje na Podlogu. Vozači so večerjali, vino, ki ga ni
 74 V   |   slovesen in svatovski. Progarji so se utaborili pred podom
 75 V   |     gledal z obraza in v tem miru so se ustnice neprestano rahlo
 76 V   |      Kuharica in najete strežajke so sicer delale na vse pretege,
 77 V   |         težko srebrno verigo. Ure so se mu vlekle v večnost.
 78 V   |        spet vse oživelo. Progarji so zagodli, svatje so se vriskaje
 79 V   |       Progarji so zagodli, svatje so se vriskaje zbirali, ura
 80 V   |         se ločila. ~Krog poldneva so se vrnili svatje od fare.
 81 V   |           jezik ni črhnil. Svatje so se zgrnili krog poročencev,
 82 V   |         krog poročencev, progarji so igrali in ženin je peljal
 83 V   |  stopnicah na podič pred duri, ki so bile seveda zaprte. ~Starešina
 84 V   |  žveplenke, se je tresla roka, da so pentlje trepetale. Godba
 85 V   |          Godba je utihnila, svati so prisluhnili. ~"Na, Lucija!
 86 V   |      kakor je ni še nihče. ~Tedaj so udarili godci, završalo
 87 V   |         završalo je med svati, ki so se posajali krog miz, šibečih
 88 V   |       pripravno besedo. Njene oči so izsledile vsako zadrego.
 89 V   |      spoštljivo pobrala. Vseh oči so jo spremljale, hvalile in
 90 V   |            sredi zime golorok, da so se mu svetili beli rokavi.
 91 V   |         je, da je dajalo veter in so se svatje kar spogledovali,
 92 V   |  velikanski šopek iz suhih rož in so od njega viseli zlati trakovi,
 93 V   |          Na polnoč je šlo. Svatje so privabili z doma tudi tiste,
 94 V   |    nabralo fantov zaplečnikov, ki so se utaborili na podu pri
 95 V   |           že prava stiska. In vsi so jedli do sita, vsi so pili
 96 V   |         vsi so jedli do sita, vsi so pili po mili volji. Zdelo
 97 V   |       mili volji. Zdelo se je, da so Podlogarjeve shrambe kot
 98 V   | gospodarja in šli v sobico, kamor so bili zložili Lucijino balo
 99 V   |        zaklenili. Dekleta in žene so oprezovale krog vrat, ki
100 V   |          postelj. Skoro do stropa so kipele bele blazine. Skozi
101 V   |         rdeče in modro. ~"M--mm!" so se čudili in vedno nove
102 V   |        čudili in vedno nove gruče so pritiskale pred vrata. Dekleta
103 V   |    pritiskale pred vrata. Dekleta so sredi polke popustile plesalce
104 V   |       Tako je pribijal ob pod, da so udarci preglušali glas trobent. ~
105 V   |          se jezil na trobente, ki so udarjale s poda. ~
106 VI  |          je Gašper prišel mednje, so si že pripravili terjatev
107 VI  |            na rožance". Izmislili so si zanko za Gašperja. Nekdo
108 VI  |         inženirja, v hrib za hišo so imeli napeljano vrv, ob
109 VI  |         bila Gašperjeva spalnica, so pa stali s krampi. ~"Kaj
110 VI  |      Burka se je razpletla, možje so grozili voglu s krampi,
111 VI  |         spalnice odmeril vina, ki so ga moški odnesli k sosedu
112 VI  |      neprestano nekaj iskala. ~Ko so odšli paberkovači z vinom,
113 VI  |          jo je vedel v hišo, kjer so strežajke in kuharice imele
114 VI  |        usti gledala brata, Luciji so zaplavale oči v pridržanih
115 VI  |      pogled kradoma na Lucijo, ki so ji brez joka začele kapati
116 VI  |      smeti le toliko po kotih, da so pač mogli čeznje, ki za
117 VI  |       nista bila deležna. ~Ljudje so seveda zagnali vrišč zaradi
118 VI  |         nihče zinil o njiju, dasi so vsi vedeli, kje sta. Fanta
119 VI  |         je skrbelo in skrbelo, da so jo včasih skrivaj oblile
120 VI  |       največji temi ugasnila.< To so božje besede, Lucija." ~"
121 VI  |          ponižuje, k časti pride" so ji brnele v ušesih. Naenkrat
122 VI  |          poljubila na ustnice, ki so izrekle to odrešilno besedo.
123 VI  |         mlinarju. ~Kot bi trenil, so zapregli. Šimen je odklonil
124 VI  |           besedice. Ljudje pa, ki so ju videli, so sodili: "Lejte
125 VI  |       Ljudje pa, ki so ju videli, so sodili: "Lejte si no, kako
126 VII |         nedelje. Bajtarske kozice so se že pasle po rebri in
127 VII |           razpeljane rumene poke, so bile umazane, kakor hlebi
128 VII |           Pri živem srebru, kamor so hodili jest samski rudarji,
129 VII |         Pela je harmonika, ženske so imeli med sabo in plesali
130 VII |         imeli med sabo in plesali so. ~"V postu noré," je omenil
131 VII |           kdove kaj zmenila. Bili so hrupni in vinski. Zenskam
132 VII |         hrupni in vinski. Zenskam so viseli od potu sprijeti
133 VII |          Mihor je jezen legel, da so zaškripale deske. ~Boltežar
134 VIII|          visoko zelenelo, krompir so osuli, a razen nekaj dninaric
135 VIII|         nasloni na posteljo. Noge so ji bile težke, roke so se
136 VIII|       Noge so ji bile težke, roke so se ji trudne povesile. Ali
137 VIII|     živela pod srcem. Toda kratki so bili taki hipi in je zopet
138 VIII|        tega teti ni. ~Dolgo dolgo so se mudile žene. Oče in Gašper
139 VIII|         dnini pridodal. ~Pretekle so ure in ure. Nikogar ni bilo,
140 VIII|       samih božjih nebes. ~Na noč so prišle še nekatere matere.
141 VIII|      nekatere matere. Skrivnostno so šepetale v kuhinji. Maruša
142 VIII|          viselo na tanki nitki in so vsi prisluškovali, kdaj
143 VIII|           kdaj se ta nitka utrga, so ga vendar nesli botri drugi
144 VIII|          povabi na Podlog. ~Botri so se vrnili. Gašper jih je
145 VIII|          gane od Lucije." ~Minili so trije dnevi. Bolnica je
146 VIII|     stopil po Špelo." ~Podlogarju so se tresle ustnice, po globoko
147 VIII|      ležala vsa upadla; toda lica so ji gorela in silno jo je
148 VIII|         ni govoril. Njegove misli so romale po vseh božjih potih,
149 VIII|         Lucijo in Gašperčka. Žene so ga silile, naj leže. Vdal
150 VIII|         klop. Zaspal pa ni. Misli so spet romale in romale... ~
151 VIII|       zdravnikom. Razen Božnarice so čakali vsi pred izbo. Muka
152 VIII|           Ko je zdravnik opravil, so se vseh oči zapičile vanj
153 VIII|          oči zapičile vanj in vsi so pričakovali odrešilne besede.
154 VIII|          nepotrebnem; kajne, žene so prihitele -- ta od kuhe,
155 VIII|          se je poslovil, Gašperju so pa začele kapati solze na
156 VIII|          lepo te prosim..." Solze so mu drle po ožganem in neobritem
157 IX  |      poslala na vse plati sle, da so šli sosedom in sorodnikom
158 IX  |           je začela zgrinjati, ko so se odpeljali iz Lepe njive.
159 IX  |        Lepe njive. Skoraj vso pot so bratje molčali. Boltežar
160 IX  |        mrtvaškemu odru. Ljudi, ki so čuli ob mrliču, se je kar
161 IX  |   pokropila in pokleknila. Ljudje so videli, kako so tiho kapale
162 IX  |            Ljudje so videli, kako so tiho kapale Boltežarju solze. ~
163 IX  |           srečala z očetom. Molče so si segli v roke in si jih
164 IX  |           in si jih stisnili. Vsi so hkrati zardeli in si samo
165 IX  |      kratkem pogledu. ~Po polnoči so se ljudje začeli razhajati. ~
166 IX  |          jo je ustavil oče... ~Ko so zadnji, ki so prišli kropit
167 IX  |          oče... ~Ko so zadnji, ki so prišli kropit in čuvat k
168 IX  |          čuvat k mrličema, odšli, so se doma*i zbrali pri mrtvaškem
169 IX  |         Po vsej soseščini. Domači so se potaknili, kamor je kdo
170 IX  |        zavist ob Lucijini poroki, so bila polna ljubezni. ~
171 X   |         Po opravljeni pogrebščini so bili vsi s Podloga zbrani
172 X   |  zamišljen je hodil po sobi. ~Vsi so molčali in vsi so bili kakor
173 X   |             Vsi so molčali in vsi so bili kakor na trnju. Maruša,
174 X   |         katero je zrl po poti, ki so po njej odnesli Lucijo.
175 X   |         njej odnesli Lucijo. Nemo so prisluškovala srca, ki so
176 X   |         so prisluškovala srca, ki so bila vsa razbolela. ~"Pa
177 X   |       glasom izdal Boltežar. ~Vsi so zdaj vedeli, da so pred
178 X   |            Vsi so zdaj vedeli, da so pred sodbo. In sodnik --
179 X   | razganjala vsem prsi. Pridrževali so sapo. Celo ura, ki so jo
180 X   | Pridrževali so sapo. Celo ura, ki so jo ustavili ob Lucijini
181 X   |         je privzdignil pleča. Vsi so slutili, da se zdaj zdaj
182 X   |         zakon in za Podlog." ~Vsi so se veselo spogledali, samo
183 X   |         je, nič manj kot vi." ~In so omožili Štefo ter dobili
184 X   |         smrtjo je še zaprosil, da so ga dejali k oknu: ~"Glejte,
185 X   |       okrog golo in izmozgano. To so dote -- to je tuja družina
186 X   |           pa stoji..." ~Nov zarod so dobivali na Podlog. Strici
187 X   |        dobivali na Podlog. Strici so Štefi sproti jemali otroke
188 X   |            kaj bo zame? Strici pa so se smejali: ~"Nič se ne