Chapter

  1 I   |    prinesel še Štefo, njeno mater pa so odnesli s Podloga trije
  2 I   |       bral Umno živinorejo, Štefa pa je na peči rahlo sopla v
  3 I   |          tudi ozrli na uro, rekel pa ni nihče nič. ~"Treba mu
  4 I   |      knjige: "Opravke ima. -- Kaj pa ti veš?" ~"Nič. Samo sedanje
  5 I   | naluščenem zrnju v merniku. Zunaj pa se je v tem hipu oglasilo
  6 I   |           bi ga bila obgodrnjala, pa bi bil prej prišel," je
  7 I   |          k mizi, šestdesetletnik, pa še kakor hrast. Zajel je
  8 I   |      vrnila in ni še zaprla vrat, pa je že molila. ~"Štefo zbudi!"
  9 I   |              Tak blekni!" ~Takrat pa je Gašper šinil kvišku,
 10 I   |         in ponovil: ~"Kar je, je, pa če grem takoj od hiše." ~"
 11 I   |           Tako govori plaščar, ne pa sin s Podloga. Sram te bodi."
 12 I   |           psa, po pravici plačati pa tega noben denar ne more.
 13 I   |           če bi znal kako. ~Vstal pa je tudi Boltežar -- sin,
 14 I   |           hišo in zemljo -- potem pa hajdi -- z malho po svetu.
 15 I   |           nihče ne bo trgal. Kdor pa hoče iti, naj gre; na vse
 16 II  |     njegove misli in skrbi. Nocoj pa mu je gorela luč, drobne
 17 II  |     predrju, na koncu hleva se je pa spustil nizdol na celo.
 18 II  |          je spala Lucija. ~"Nocoj pa ne na okno! Drugače napravim." ~
 19 II  |            ga ni spoznal. ~Lucija pa je v kamri zaihtela: "Zakaj
 20 II  |              Nič hudega! Vse prav pa dobro!" ~Zapah je zdrsnil
 21 II  |       prosim." ~"Vse, mati, nocoj pa vse!" je rogovilil Gašper
 22 II  |          so mu iskale Lucije. Ona pa je vrata v kamro priprla. ~"
 23 II  |  vprašanje: "Kaj praviš?" ~Gašper pa ni ponavljal in ni mogel
 24 II  |          Gašper nežen, "nikar no! Pa saj so od veselja, jeli?" ~
 25 II  |          našo? Tako ne misliš!" ~"Pa prav tako." ~Lucija je prišla
 26 II  |    suknjiča. ~"Mrzel je sneg, jaz pa kot žerjavica!" ~"Pustimo
 27 II  |    Gašperjem čez vežni prag. -- ~"Pa ti zapahni!" je naročala
 28 II  |     zavriskal na vso lašč, Lucija pa je tiho zaihtela. ~
 29 III |       dolgo sedela v hiši. Maruša pa je brundala pred pečjo,
 30 III |          je kakor iz strdenja." ~"Pa tudi poprime. Saj smo jo
 31 III |          pot? Zato se kremžiš. Ji pa postani za hlapca, ko ji
 32 III | podrobnosti vse preudaril. Gašper pa mu je bil vdan kot šolarček. ~"
 33 III |           je začel. ~"Kdaj smo se pa sprli?" je bil nagel v oporekanju
 34 III |         čim mi grozita. ~Reva."  "Pa mu bodi!" je poskusil pregovoriti
 35 III |        umel, zakaj. Boltežarja je pa smeh neznansko zabolel.
 36 III |              Veš. Mihor, čuden si pa tudi. Tega ni treba, da
 37 III |           besedo: ~"-- Potlej boš pa vzel Lucijo le za deklo.
 38 III |      Mihor, bodi mi za druga, ali pa ti, Boltežar." ~"Jaz ne,"
 39 III |         hitro odločil Boltežar. ~"Pa bodi," mu je sedaj nagajivo
 40 III |       razveselila Lucija. ~Gašper pa je zatisnil okno, ki ga
 41 IV  |        krog Podloga, pravi šunder pa so zagnali šele v nedeljo,
 42 IV  |           Kajkrat sem si mislila, pa sem molčala. Ali ste videle,
 43 IV  |        mačka ni bolj hinavska." ~"Pa se je znala naličkati!" ~"
 44 IV  |         vse frli krog nje." ~"Jaz pa pravim, naj ima tega pomolajdeža
 45 IV  |        Enkrat sem plesala z njim, pa imam še danes otiske na
 46 IV  |          juhe. ~Pri sosednji mizi pa so sedeli gruntarji in kajžarji.
 47 IV  |         je naprosil ta s Podloga, pa si kakor baba. Zakaj ga
 48 IV  |      hočem, to je tvoja reč. Možu pa gre, da je eden in isti --
 49 IV  |           tukaj in tamkaj." ~"Kaj pa mu je rekel čez čast?" se
 50 IV  |          ob mizo. ~"On je. Kaj si pa ti, šivankar?" se je spravil
 51 IV  |        tvoj grunt orje krt, gnoje pa ptiči izpod neba?" ~Krojač
 52 IV  |         tonil med vriščem. ~Tedaj pa so se odprle duri. Mednje
 53 IV  |         Podlogar je srknil kapljo pa slišal bogatega soseda,
 54 IV  |        namignil: "Kaj hoče, če je pa sramota pred pragom." Šimen
 55 IV  |       izmed splošnega molka se je pa dvignil Vorena, pismouk.
 56 IV  |       svatbo pridi, Vorena. Sedaj pa pij in molči." ~"Bom," je
 57 V   |             Sredi vsega direndaja pa je stal on: oče Šimen; vzravnal
 58 V   |         Tako, da bo prav." Vselej pa, kadar je šlo pri hiši zares,
 59 V   |      zinil ni nobeden. -- ~Božnar pa je brez hrupa pripravljal
 60 V   |        zagriznil v pogačo. Lucija pa je med otročad delila in
 61 V   |      vedel, kam bi se dejal. Zato pa je bil Mihor kakor očetova
 62 V   |          ciknil na sina. Boltežar pa se ni zavedal, kaj je z
 63 V   |       gore pogač, potic in cvrtja pa spet v zgornjo hišo pretipavat
 64 V   |           suknjič, pokril klobuk, pa tipal rdečo žido za trakom,
 65 V   |         je povzel Boltežar, ki je pa bolj izjecljal, kot izgovoril: "
 66 V   |         mene!" Namesto Boltežarja pa je stopila k njej Lucija,
 67 V   |         najbolj stregla, oblastne pa je znala prositi toliko
 68 V   |       pisana v vodo. ~Za durmi je pa stal Šimen, sredi zime golorok,
 69 V   |        nerodnosti. Boltežar se je pa smejal še bolj na široko. ~
 70 V   |        ogovoril Mihorja. ~Mihorju pa ni zginila poroga z ustnic.
 71 V   |    Skomizgnil je z rameni, molčal pa prijel dekle, ki je šla
 72 V   |        pojedina v puščavi. ~Ko je pa udarilo polnoči, sta prišli
 73 V   |     odprla -- celo uro ne. Ob eni pa sta ženi odprli duri na
 74 V   |          klonila na prsi. ~Takrat pa ga je potapljala po rami
 75 V   |    togoten otrok. ~"Jaz pač -- ti pa ostaneš." ~"Mihor, ne draži
 76 V   |  preglušali glas trobent. ~Medtem pa je Boltežar vezal sveženj.
 77 VI  |           Gašperjeva spalnica, so pa stali s krampi. ~"Kaj ugibate?"
 78 VI  |      letela pred hišo. Ker nam je pa napoti tale vogel hiše,
 79 VI  |      iskren. Silila se je, z očmi pa neprestano nekaj iskala. ~
 80 VI  |  najemnice, jih plačal, Lucija je pa za vsako pripravila potic
 81 VI  |          ne mev. ~"Štefa, kje boš pa ti sedela?" je držala Lucija
 82 VI  |             je Štefa zatrjevala. "Pa je Lucija tudi moja, jeli?" ~
 83 VI  |         hipen mrak čez oči, potem pa se mu je vse posvetilo.
 84 VI  |        malomarno in jedel. Vendar pa mu je ušel pogled kradoma
 85 VI  |        Podloga. Šla sta -- Podlog pa stoji! Niti grma nista odnesla
 86 VI  |          bodo kazali. Tako. Sedaj pa jejmo." ~In segel je prvi
 87 VI  |          vina gor! Ti suhljač, si pa umij z njim svoj umazani
 88 VI  |      Suhljač je umolknil, piti se pa ni branil. ~Luciji je dobro
 89 VI  |      razveselila. ~"Kako lepol Te pa ne pojdeta na mizo. K bali
 90 VI  |         Miruj in ne vrtaj. Onadva pa kliče Podlog in nikoli ne
 91 VI  |       božala, tapljala in čohala. Pa drobljance kruha sta jim
 92 VI  |         pogleda in zahvali, kakor pa črna ruda, ki riješ za njo
 93 VI  |        srce se povzdiguje, potlej pa pade; kdor se ponižuje,
 94 VI  |           pade; kdor se ponižuje, pa k časti pride.< Zbogom,
 95 VI  |             Vorena je šel. Lucija pa je obslonela pred ognjiščem.
 96 VI  |           da se bliža čas. Od tam pa hitro stopim v Lepo njivo.
 97 VI  |         po opravilu in k šivilji. Pa se zamudi. Ženske niso nikoli
 98 VI  |         uro in nagubančil čelo. ~"Pa je le predolgo ni. Ali si
 99 VI  |         je še gledal in očakoval, pa je bil čezdalje bolj nestrpen.
100 VI  |          zagledala Podlogarja. Ta pa je že skočil z voza, stopil
101 VI  |    izpregovorila besedice. Ljudje pa, ki so ju videli, so sodili: "
102 VII |          Mihor je legel, Boltežar pa je obsedel pri oknu in gledal
103 VII |           kaj, te grde luknje sem pa že res sit. Ali bi ne šla
104 VII |       rebri majhno hišico. Za les pa bi rekla očetu." ~"Hahaha!"
105 VII |            Oba sta slišala, rekel pa ni nihče nič, čeprav je
106 VII |          je pozdravilo, večina se pa ni kdove kaj zmenila. Bili
107 VII |   Boltežar. ~"Kakor hočeta. Sicer pa res nista za med naš svet,
108 VII |        hišo in njive in krave, mi pa nič." ~Rudar je še enkrat
109 VII |       zaškripale deske. ~Boltežar pa je bil hudo užaljen. Ni
110 VIII|         potem le prosi. Dokler si pa nedolžna, nikar. Ali boš
111 VIII|        mar naj jaz posedam? Sicer pa to delo krog hiše -- kaj
112 VIII|          to delo krog hiše -- kaj pa je to?" ~"Za zdravo ga je
113 VIII|       preveč. Za tako, kot si ti, pa dvakrat preveč." ~"Pri nas
114 VIII|          gnala z malico na polje. Pa se je vrnila s košem zelenjave,
115 VIII|         deklo, vsaj za take čase. Pa nič ne vidi in ne spreume.
116 VIII|           delom pogubljate moški, pa se izgovarjate, da Bog naredi." ~
117 VIII|         pojde nad Podlogarja. Šla pa vendar ni. ~***  O sv. Vidi
118 VIII|          kar sama. Za senožeti je pa najel, dasi ni bilo tujega
119 VIII|          in na njem žlice. Lucije pa ni bilo nikjer. Štefa je
120 VIII|            po teto ti; Manica, ti pa k Zaplazniku! V dir!" je
121 VIII|           z nogo h kraju. Venomer pa je pogledoval na levo, ali
122 VIII|       vesel vrnil med kosce, sinu pa prepovedal hoditi z doma: "
123 VIII|         res legel na klop. Zaspal pa ni. Misli so spet romale
124 VIII|          Prisad je že v krvi. Kaj pa naredi narava, ni v naših,
125 VIII|          je poslovil, Gašperju so pa začele kapati solze na belo
126 VIII|          nasekana veja. Gašper se pa ni ganil od Lucije. In ko
127 VIII|         Saj sem ju hotela prej -- pa nisem smela... Radi se imejte..." ~
128 IX  |       storil svojo dolžnost, bilo pa mu je vseeno, naj se na
129 IX  |       topo izpregovoril Gašper. ~"Pa ne oče?" je planil Mihor,
130 IX  |           mislil na Lucijo. Ni si pa mogel misliti, da je bila
131 IX  |   postelji trdno zaspal. Boltežar pa je napeto čul in čakal,
132 X   |           Gašper se ni ganil, oče pa je hodil in hodil po sobi. ~
133 X   |          so bila vsa razbolela. ~"Pa se domenimo! Ali ne, Mihor?"
134 X   |         ju držala za rokave, vsem pa je zdrsnila strašna teža
135 X   |         za kot na poslednja leta. Pa ne samo sebi. Vsem trem
136 X   |          mladima, sam s sinovi se pa umaknil v kot. Tik pred
137 X   |           Grunti hirajo -- Podlog pa stoji..." ~Nov zarod so
138 X   |     poberete, kaj bo zame? Strici pa so se smejali: ~"Nič se
139 X   |           otrok še dovolj, Podlog pa zanje prostora in kruha." ~