Chapter

  1 I   |         in nazaj, so bili sinovi: Gašper, Mihor, Boltežar. Nato dvanajst
  2 I   |           je rodil Šimnu prvi sin Gašper, in rasla do kravje in prašičje
  3 I   |         koruze, ki sta jo robkala Gašper ih Boltežar, in mehki udarci
  4 I   |        Spet naletava?" je vprašal Gašper. ~"Kar v cunjah," je razložil
  5 I   |             je po molitvi povabil Gašper Boltežarja, ki je zehal
  6 I   |          ki jih je vil nad glavo. Gašper je izpustil storž na klop
  7 I   |       peči vsak na svojo stran. ~"Gašper!" Oče je potrkal z nohtom
  8 I   |          so poznali to trkanje. ~"Gašper, kaj je z Lucijo?" ~Brata
  9 I   |             je ponovil oče trje. ~Gašper ni dvignil glave. ~"S čigavo?"
 10 I   |         nohtom glasneje po mizi. ~Gašper je izpod obrvi pogledal
 11 I   |        Tak blekni!" ~Takrat pa je Gašper šinil kvišku, trma mu je
 12 I   |         se, dokler ni zmenjeno!" ~Gašper je sedel na klop, da je
 13 I   |          brata okrog vogla peči. "Gašper, kam si gledal?" Brata sta
 14 I   |          mar. Saj jo bom plačal!" Gašper je pograbil orobkan storž,
 15 I   |          pes ali si bil človek?" ~Gašper je gledal v tla. Mihor je
 16 I   |         denar ne more. Torej..." ~Gašper je gledal z izbuljenimi
 17 I   |    Kajžarsko in prazno na Podlog! Gašper!" ~To je veljalo očetu,
 18 I   |       sedem Lucij, ne ene same." ~Gašper je vstal, oči so se mu svetile,
 19 I   |             Nikarta!" je poprosil Gašper, ki je bil mahoma ves mehak. "
 20 I   |          sta se dvignila s klopi, Gašper je stopil proti očetu. Molče
 21 I   |        zakaj?" je poskušal mečiti Gašper, ki mu je oče prevzel besedo: ~"
 22 I   |        Oče je sedel nazaj k mizi. Gašper se je vrnil k peči. Nad
 23 I   |         Šimen si je podprl glavo. Gašper je gledal očeta, odpiral
 24 I   |           z vzdihom očital sinu. ~Gašper ni pogledal v tla. Svetlo
 25 I   |            ga je odgnal od sebe. ~Gašper je zginil v hlev, kjer je
 26 II  |                               II  Gašper je prižgal hlevno svetilko,
 27 II  |         skrbeh in počivala dalje. Gašper je gledal v strop, kjer
 28 II  |      hleva. ~Na gosto je snežilo. Gašper je tipal po predrju, na
 29 II  |         hiši se je zasvetila luč. Gašper si je mel roke, ne od mraza,
 30 II  |       spoznala po glasu. ~"Jezus, Gašper! Prav gotovo sta se sprla
 31 II  |       nocoj pa vse!" je rogovilil Gašper in ji ušel v hišo. Oči so
 32 II  |           prifrčal," se je smejal Gašper. ~Mati ga je ogledovala
 33 II  |           je slišal tudi Božnar. ~Gašper je hodil gor in dol, pomolčal,
 34 II  |         vprašanje: "Kaj praviš?" ~Gašper pa ni ponavljal in ni mogel
 35 II  |         pridem z možmi -- in..." ~Gašper je obstal med podboji. Na
 36 II  |        Lej jo no," je skušal biti Gašper nežen, "nikar no! Pa saj
 37 II  |         bo ta; vinski se mi zdiš, Gašper." ~"Za norce nas ima Podlogar,
 38 II  |        Lucija je prišla iz kamre. Gašper je stopil tik k njej. Bila
 39 II  |         pol razpleteni po plečih. Gašper ni več skrival. S trdo,
 40 II  |      Božnar za mizo. ~Sedli so in Gašper je pripovedoval... Vsem
 41 II  |      Zunaj je še venomer snežilo. Gašper je z razpetim suknjičem
 42 II  |           zaradi tvojih bratov. O Gašper, razprla sem vas." ~"Še
 43 II  |             Pojdi!" jo je spustil Gašper, ko se je hipoma domislil,
 44 III |  nenavadno zgodaj na izbo, oče in Gašper sta nenavadno dolgo sedela
 45 III |        podrobnosti vse preudaril. Gašper pa mu je bil vdan kot šolarček. ~"
 46 III |         stropom in vstal od mize, Gašper mu je želel lahko noč. Pred
 47 III |          levo in desno, je obstal Gašper. Zvezde so se utrinjale
 48 III |      lučka. "Lucija," je pomislil Gašper in zahotelo se mu je do
 49 III |     premolku odgovoril Boltežar. ~Gašper je šel k luči in jo nekoliko
 50 III |      ležala in zrla nemo v strop. Gašper, ki se je ves izpremenil
 51 III |         mi boš?" je plaho vprašal Gašper. ~"Če Mihor noče, ki je
 52 III |           kaj bi jaz?" ~Ko bi bil Gašper, kot je bil, bi bil vstal
 53 III |           Mihor se je zasmejal, a Gašper ni umel, zakaj. Boltežarja
 54 III |         Ne izroči mi," je ponovil Gašper. ~Tedaj je hipoma sedel
 55 III |      deklo?" se je postavil takoj Gašper. "Za deklo? Kaj še! Ali
 56 III |          in se zasmejal, da ga je Gašper vprašujoče pogledal: ~"Zakaj
 57 III |        umolknili, dokler ni začel Gašper: ~"Bratje smo. Dobri smo
 58 III |         najbolje ve," je vzdihnil Gašper. Vsi so spet pomolčali.
 59 III |      Mihor!" je skočil k postelji Gašper in mu stisnil roko. "Mihor,
 60 III |          proti bratovi postelji. ~Gašper je svetil po hlevu, potapljal
 61 III |         na okno Luciji. ~"Kaj je, Gašper?" je dahnila ona za šipo. ~"
 62 III |           je razveselila Lucija. ~Gašper pa je zatisnil okno, ki
 63 V   |     gospodarstvo. Če je pristopil Gašper in želel: "Oče, kako bi
 64 V   |         razlegalo do fare. ~Ženin Gašper je bil razburjen, da se
 65 V   |      najmlajši družici za svatbo. Gašper je bil nepokojen. Kajkrat
 66 V   |      nevesto, sta se sešla oče in Gašper v zgornji hiši. Nema sta
 67 V   |         se vrnili svatje od fare. Gašper je skočil s koleslja in
 68 V   |    namignil Zaplaznik: ~"Veš kaj, Gašper le ni slabo izbral." ~"Sama
 69 VI  |          ostalo na Podlogu. Ko je Gašper prišel mednje, so si že
 70 VI  |    ugibate?" jih je vesel vprašal Gašper. ~"Pot za vzpenjačo merimo.
 71 VI  |         Oho!" se je začel upirati Gašper. ~"Nič oho! Mera tako kaže." ~"
 72 VI  |        svojo, dokler se seveda ni Gašper podal in za odkup vogla
 73 VI  |        brezskrbno zamahnil z roko Gašper. "Mihor je bil neugnan.
 74 VI  |             Saj res," je pritrdil Gašper in vstal izza mize. "Kaj
 75 VI  |           jo pobožala. ~Medtem je Gašper trkal na vrata izbe. Nihče
 76 VI  |        ravno odmolila pred jedjo. Gašper je odmomljal za njo in ni
 77 VI  |          sta!" je hripavo razodel Gašper. Maruši je obstala žlica
 78 VI  |          sta od hiše," je ponovil Gašper z glasom, ki je bila v njem
 79 VI  | priboljške, ki jih niti sama niti Gašper nista bila deležna. ~Ljudje
 80 VI  |       nisem jaz za dva? In ali ni Gašper tudi za toliko, če si pljune
 81 VI  |  poskusila dvakrat, trikrat. Toda Gašper je vselej umolknil in jo
 82 VI  |         nepokojna misel, da jo je Gašper zasnubil kljub vsemu vendarle
 83 VI  |           oklenila okrog vratu. ~"Gašper, ali me imaš rad?" ~"Lucija!"
 84 VI  |            jo je pritisnil k sebi Gašper. "Kaj le misliš?" ~"Če me
 85 VI  |           je hitro izrekla, da je Gašper ostrmel. ~"Ti? Po ta dva,
 86 VI  |           je nekajkrat poiskal. A Gašper se mu je umikal, dokler
 87 VI  |      čakanja. In spet je začel: ~"Gašper, ti veš dobro, da je šla
 88 VI  |          kakor je znal samo on: ~"Gašper, razodeni! Pri tej priči!" ~"
 89 VI  |           Ne upam si," je šepetal Gašper predse. ~Stari je potrkal
 90 VI  |         šolo goden, ali si mož?" ~Gašper je bil ob tem ukazu res
 91 VIII|        zabliskajo kose. ~Šimen ln Gašper sta še pred sv. Vidom podrla
 92 VIII|          je kar padla med kosce: "Gašper! Oče! Lucija bo umrla!" ~
 93 VIII|    Podlogar je vrgel vile iz rok. Gašper je prebledel. ~"In po teto
 94 VIII|       grablje na tla in stekli. ~"Gašper," je zaklical oče in iskal
 95 VIII|           več kaj ukazati. ~Ko je Gašper prihropel do hiše, je sunil
 96 VIII|            In ga je spet objela. ~Gašper je obklečal na tleh in trpel
 97 VIII|         Luciji polajšano. ~"Moli, Gašper, da nama ne umrje. Prezgodaj
 98 VIII|         so se mudile žene. Oče in Gašper se nista ganila z dvorišča.
 99 VIII|         in nihče ni mislil nanjo. Gašper se je usedel na odrivač
100 VIII|          Luciji. ~Krog polnoči je Gašper začul pod oknom tanek tanek
101 VIII|        podič pred duri. ~"Kje si, Gašper?" je poklicala polglasno. ~
102 VIII|          je poklicala polglasno. ~Gašper je planil k njej. ~"Ga že
103 VIII|      Podlog. ~Botri so se vrnili. Gašper jih je očakoval pod klancem
104 VIII|        zanj. Tudi za Lucijo ne." ~Gašper bi bil najrajši poskakoval
105 VIII|      očesci. Skrb je ginila, celo Gašper si je upal od hiše, da je
106 VIII|     kuhati jo je začelo. Morda bi Gašper vendarle stopil po Špelo." ~
107 VIII|           po soteski proti trgu. ~Gašper je bil pri živini in niti
108 VIII|      rahlost je bila brez uspeha. Gašper je tiho zajokal in se skril
109 VIII|    tolažila: "Saj sem pri tebi." ~Gašper ni govoril. Njegove misli
110 VIII|           Pomagajte!" je vzdignil Gašper roke. ~"Naj stane, kar hoče,"
111 VIII|              Moj Bog!" je zaihtel Gašper. ~"Prisad da je v krvi?
112 VIII|    grabljicami kot nasekana veja. Gašper se pa ni ganil od Lucije.
113 VIII|         je poiskala Gašperjevo. ~"Gašper, jeli, da boš rad imel Gašperčka,
114 IX  |   Najbližje sorodnike je obznanil Gašper sam. Taka je šega. In zato
115 IX  |         da obvesti tudi oba brata Gašper. ~Mlinar mu je zapregel,
116 IX  |           Boltežarja? Smrt ju je. Gašper ni ne jokal ne zdihoval.
117 IX  |    velevat," je topo izpregovoril Gašper. ~"Pa ne oče?" je planil
118 IX  |         Žena in sin," je popravil Gašper. ~"Lucija?" se je oglasil
119 IX  |           vabil z obupno topostjo Gašper. "Še nekaj drobnarij nakupim,
120 X   |            Maruša in Štefa tudi. ~Gašper je bil strt, da se je smilil
121 X   |            Boltežar je zakašljal, Gašper se ni ganil, oče pa je hodil
122 X   |          se je oglasila Maruša: ~"Gašper, tak blekni no! Ali ni že
123 X   |        jih je krčevito stiskala. ~Gašper je vstal, se obrnil v okno
124 X   |      prekopala skozi vse in se ni Gašper sunkoma okrenil od okna,
125 X   |         več." ~In je izpregovoril Gašper: ~"Enkrat sem ljubil, enkrat