Chapter

  1 I   |         zamrzlo korito. ~"Dolgo ga ni!" je pogledala Maruša
  2 I   |       prag pred vežo. ~"Prej bi ga bila obgodrnjala, pa bi
  3 I   | razložil oče, slekel suknjič in ga opahal snega. Golorok je
  4 I   |   kljuko. ~"Nabrskan je. Ne bom ga poslušala," je sodila in
  5 I   |         pograbil orobkan storž, ga med prsti zdrobil in vrgel
  6 I   |        k očetu bi bil planil in ga objel, če bi znal kako. ~
  7 I   |        tudi Boltežar -- sin, ki ga ni bilo bolj zadovoljnega
  8 I   |         Podlog. Še na semenj so ga težko spravili. Ta hip ga
  9 I   |       ga težko spravili. Ta hip ga je zabolelo pri srcu, da
 10 I   |        užgal ob mizo. Razjezilo ga je in zaskrbelo. Vtaknil
 11 I   |       je moj; dokler bom gibal, ga nihče ne bo trgal. Kdor
 12 I   |        nerodno stopil do njega, ga prijel za roko, mu jo stiskal,
 13 I   |        v kotu. ~"Spat pojdiva," ga je odgnal od sebe. ~Gašper
 14 I   |         vrati, pokropil otroka, ga prekrižal in mu zašepetal: "
 15 II  |         lepa pravljica. ~Hipoma ga je vrglo kvišku. Samo trenutek
 16 II  |         je oddahnil. Strašno so ga srbeli prsti, da bi potrkljal
 17 II  |      srce tako razsajalo, da bi ga lahko slišala Lucija v kamro. ~"
 18 II  |        prijatelj." ~Mati v hiši ga je spoznala po glasu. ~"
 19 II  |     očetom." ~Božnar, naglušen, ga ni spoznal. ~Lucija pa je
 20 II  |        lučjo Gašperju v lice in ga prepoznal. Ves je bil zameten. ~"
 21 II  |         je smejal Gašper. ~Mati ga je ogledovala od peči, kamor
 22 II  |        peči, kamor je sedla. Ni ga razumela, toda strah ji
 23 II  |   dooblekla. ~"Tako je, Božnar; ga ni moža kot naš oče!" ~Stari
 24 III |          na kamnitem podiču, ki ga je kril napušč na dveh stebreh,
 25 III |    vstal in odšel. Ali ljubezen ga je prevzela, da se niti
 26 III |        bom kdaj imel." ~"Kako?" ga je nejeverno pogledal Mihor. ~"
 27 III |         sebi in se zasmejal, da ga je Gašper vprašujoče pogledal: ~"
 28 III |       je še enkrat zasmejal, ko ga je Boltežar izpod čela ošinil
 29 III |       jezo in na jok. Brata sta ga gledala. Odkar je nehala
 30 III |    hlevu, potapljal telička, ki ga je dobila Plavka, popraskal
 31 III |        leči, se mu je zdelo, da ga je nenadoma nekaj poklicalo.
 32 III |         pa je zatisnil okno, ki ga je odprla. "Zapri! Mraz
 33 IV  |     prstih, tako me je ocoklal. Ga ne maram za deset Podlogov." ~
 34 IV  |    ozrli nanj. ~"Zini, Vorena," ga je ščuval s komolcem droben
 35 IV  |         pa si kakor baba. Zakaj ga objedaš?" ~"Če me prosi,
 36 V   |   Vozači so večerjali, vino, ki ga ni bilo sicer nikoli na
 37 V   |       na mizi, je teklo, kot bi ga natakali izpod curka pri
 38 V   |         sinu v dušo. Toda izdal ga ni. Niti enkrat ni trenil
 39 V   |    zavedal, kaj je z njim. Vino ga je razgrelo, pred godci
 40 V   |        Blagoslovite me." ~Šimen ga je prekrižal prvič: "Bog
 41 V   |        blagoslovi, ki te bo, če Ga ne boš zapustil." In prekrižal
 42 V   |         zapustil." In prekrižal ga je drugič: "In blagoslavljam
 43 V   |         žive dni." In prekrižal ga je tretjič: "In še matere
 44 V   |        je stemnilo pred očmi in ga stisnilo pri srcu. Zmeden
 45 V   |         tla, je bila Lucija, ki ga je spoštljivo pobrala. Vseh
 46 V   |       Družici jih je drobil, da ga je vsa zaverovana poslušala;
 47 V   |       Mihor tak? ~Toda zgrabilo ga je vendar, da se je kradoma
 48 V   |         Mihorja oče. S komolcem ga je povabil v vežo. ~"Kar
 49 V   |       vase zamrmral: "Kakor sem ga presodil, tak je." In je
 50 V   |        nato je bušil v smeh, ki ga je hipoma ustavil, kot bi
 51 V   |       je ni prepoznal. Stisnila ga je za srce, da bi zakričal.
 52 V   |       iz rok. Še ozrl se ni, ko ga je ozmerjala s pijanim koleštralom.
 53 V   |     klonila na prsi. ~Takrat pa ga je potapljala po rami roka
 54 V   |         se je ozrl na brata, ki ga je sledil za hlev. ~"Oh,
 55 V   |       pograbil brata za rame in ga tresel. "Da veš, še nocoj
 56 V   |        je snel šopek s klobuka, ga je držal dolgo pred seboj.
 57 V   |     dolgo pred seboj. Lucija mu ga je bila pripela. Nato ga
 58 V   |        ga je bila pripela. Nato ga je položil na mizo -- in
 59 V   |        spet segel po njem in si ga pritisnil na ustnice. Potem
 60 V   |     pritisnil na ustnice. Potem ga je zvil in dejal med obleko
 61 VI  | pripravili terjatev za vino, ki ga po šegi mora ženin dati "
 62 VI  |         napoti tale vogel hiše, ga bodo možje podrli, da dobimo
 63 VI  |    spalnice odmeril vina, ki so ga moški odnesli k sosedu in
 64 VI  |        ali ne, Lucija?" ~Lucija ga je še vedno gledala in,
 65 VI  |    šopek pod mizo. Vrnil se je, ga pobral in skril pred Lucijo
 66 VI  |       In je tudi opravil. Ko se ga je nekdo lotil pri Štebucu,
 67 VI  |        da bi odšel. Toda Lucija ga je ustavila, mu primaknila
 68 VI  | ustavila, mu primaknila stol in ga povabila: "Pobodite malo
 69 VI  |        in blagoslavljal. Lucija ga je gledala in nenadoma ji
 70 VI  |       kaj se to pravi?" ~Lucija ga je zaverovana gledala. ~"
 71 VI  |        z Gašperjem v izbici, se ga je nenadoma oklenila okrog
 72 VI  |          Toda, oče, oče! Preveč ga boš užalila!" ~"Nič ne bo
 73 VI  |        uslišiš." ~In še tesneje ga je objela. ~"Zaradi obljube,
 74 VI  |        zaradi obljube." ~Lucija ga je poljubila na ustnice,
 75 VII |     poskušal pri očetu. Poznava ga. Lej, Mihor, ali bi ne bilo
 76 VII |         gre, nama gre." ~"Zlepa ga poprosiva. Če ga zgrda,
 77 VII |          Zlepa ga poprosiva. Če ga zgrda, bi slabo opravila." ~
 78 VII |        še tepli." ~"Ne česnaj!" ga je dregnil Mihor. ~Ko sta
 79 VII |        in premišljevala, ali bi ga še ali bi šla, je prisedel
 80 VII |  pojdita." ~"Se nama ne ljubi," ga je zavrnil Boltežar. ~"Kakor
 81 VIII|        toplo in prisrčno, kakor ga Lucija pri najboljši volji
 82 VIII|      kaj pa je to?" ~"Za zdravo ga je preveč. Za tako, kot
 83 VIII|        moramo ujeti." ~"Le lovi ga, toda zdravje je nad vse.
 84 VIII|       čul vzdihe Lucijine. Žena ga je tako milo pogledala,
 85 VIII|         začel jokati. Lucija se ga je krčevito oklenila krog
 86 VIII| krčevito oklenila krog vratu in ga stiskala, da ga je bolelo. ~"
 87 VIII|        vratu in ga stiskala, da ga je bolelo. ~"Ali je šla
 88 VIII|     meni bodi. Strah me je." In ga je spet objela. ~Gašper
 89 VIII|      Lucijo in za Gašperčka, ki ga je tako trdno pričakoval. ~
 90 VIII|        volja, bo vse kar prav," ga je mirila teta in šla zopet
 91 VIII|       tanek tanek glasek. Vrglo ga je kvišku, snel je klobuk
 92 VIII|      Gašper je planil k njej. ~"Ga že imaš -- sina. Krstili
 93 VIII|        že imaš -- sina. Krstili ga bomo. Slaboten se nam zdi.
 94 VIII|       Zaplaznico do vrat, da bi ga vsaj z enim očesom ugledal... ~***
 95 VIII|      kdaj se ta nitka utrga, so ga vendar nesli botri drugi
 96 VIII|   naličje z deteta. ~"Spančka," ga je potolažila botra. "In
 97 VIII|     potolažila botra. "In Špela ga je videla in ima trdno upanje,
 98 VIII|      botra začutila Podlogarja, ga je takoj potegnila za rokav
 99 VIII|    Lucijo in Gašperčka. Žene so ga silile, naj leže. Vdal se
100 IX  |       jokal ne zdihoval. Toliko ga je prevzela bolečina in
101 IX  |       tuli! Kaj poreko ljudje?" ga je potresel Mihor. ~"Z vozom
102 IX  |  pestoval svojo škatlo in nihče ga ni vprašal, kaj prenaša.
103 IX  | postelji, pomita tla, šopek, ki ga je bil vrgel Mihor pod mizo,
104 IX  |       cvet za cvetom na oder ln ga trosila po obeh mrličih.
105 IX  |       nasmehnila tudi Lucija in ga zahvalila za rože. S tem
106 X   |        se je smilil vsakemu, ki ga je pogledal. Oče je kar
107 X   |      planila Štefa k Mihorju in ga pritiskala nazaj na klop: ~"
108 X   |    smrtjo je še zaprosil, da so ga dejali k oknu: ~"Glejte,