Chapter

  1 I   | Trinajsto leto je božič prinesel še Štefo, njeno mater pa so
  2 I   |        mizi, šestdesetletnik, pa še kakor hrast. Zajel je iz
  3 I   |           se v hipu vrnila in ni še zaprla vrat, pa je že molila. ~"
  4 I   |         pogovarja ali prepira. ~"Še to kito orobkajva," je po
  5 I   |      plaščar, ne sin s Podloga." Še enkrat je pribil s koščeno
  6 I   |         bi kdaj zapuščal Podlog. Še na semenj so ga težko spravili.
  7 I   |         sedel nazaj k peči. ~"In še meni," je dodal Mihor k
  8 I   |            in tistile na peči -- še tretjega. Le razkopljite
  9 I   |       tudi ne bo. -- Ti glej, da še ta predpust urediš." ~"Še
 10 I   |        še ta predpust urediš." ~"Še ta predpust?" ~"Le kaj izprašuješ!
 11 I   |         in jo nežno poljubil. In še enkrat se je zagledal vanjo: "
 12 II  |          je v metež, oral gaz in še malo mu ni bilo mar, da
 13 II  |          Božnarjevim, in posebej še za Lucijo eno. Kje so bile
 14 II  |         vežo, prijel za zapah in še enkrat vprašal:  "Kaj je?" ~"
 15 II  |      srce. ~"Kako sva opravila?" Še dvakrat je premeril sobo.
 16 II  |      Tako sva se domenila, da bo še ta predpust Lucija pri nas." ~
 17 II  |     smuknila nazaj v kamro in se še dooblekla. ~"Tako je, Božnar;
 18 II  |       tebe povrhu," je poprijela še mati. ~"V nedeljo vam pokažem
 19 II  |      umaknila iz veže. ~Zunaj je še venomer snežilo. Gašper
 20 II  |    kajžarska, na tako zemljo! In še zaradi tvojih bratov. O
 21 II  |      Gašper, razprla sem vas." ~"Še si bomo dobri, nič se ne
 22 III |           za par goved bi z doto še prikupil in bi se živelo.
 23 III |        moram," se je premagal in še stal na hodniku ter razmišljal.
 24 III |         pripravljal. Na svetu mu še ni bila nobena reč tako
 25 III |     spita!" Stopil je krog hiše. Še je gorela luč v izbi. ~Vrnil
 26 III |   stopnica je zaječala pod nogo. Še nikoli menda niso tako škripale. ~"
 27 III |      menda niso tako škripale. ~"Še bedita?" je počasi odprl
 28 III |        vrata in stopal v izbo. ~"Še," je po kratkem premolku
 29 III |       razhajali zavoljo nje? Ali še vesta, ko je mati umirala?
 30 III |         pogledal Mihor. ~"Oče mi še ne prepiše. >Skažita se
 31 III |         ne bosta za Podlog, imam še tri druge."< ~Mihor je tako
 32 III |       sedel na stranico postelje še Boltežar. Brata sta se ozrla
 33 III |     takoj Gašper. "Za deklo? Kaj še! Ali si ti za hlapca? Ali
 34 III |         je. -- In sram jo bo. -- Še mene bo sram -- z njo vred. --
 35 III |              Kar tako." In se je še enkrat zasmejal, ko ga je
 36 III |    povedal." ~"Zavoljo matere in še zaradi jezikov -- naj bo
 37 III |        se bal, da bi si Mihor le še premislil. Na pragu se je
 38 III |     požugal brat. Mihor se mu je še enkrat zasmejal, se zakopal
 39 III |      obrnil v steno. Boltežar je še nekaj časa drsal z opetniki
 40 IV  |          plesala z njim, pa imam še danes otiske na prstih,
 41 IV  |          v revnem čebelnjaku. In še ta ni stal na njegovem,
 42 IV  |         bi, oče Šimen? Klobasico še imam. Samo eno. Zate sem
 43 IV  |          Tolikanj prostora je že še na Podlogu, da bo stala
 44 V   |        tako v živo kot sedaj jih še ni nikdar prevzela. Mihor
 45 V   |      bral očetovo voljo; vselej, še preden je oče ukazal, je
 46 V   |     prekrižal ga je tretjič: "In še matere blagoslov iz nebes
 47 V   |          in prosila Boltežarja: "Še mene!" Namesto Boltežarja
 48 V   |    očitno poljubila, kakor je ni še nihče. ~Tedaj so udarili
 49 V   |      niti ne ve ne. ~-- Se mu že še posveti." -- Ko se je dovolj
 50 V   |         Boltežar se je pa smejal še bolj na široko. ~Prav tedaj
 51 V   |      dekle in hlapce. Od fare in še od sosednjih krajev se je
 52 V   |      izbil Maruši burkle iz rok. Še ozrl se ni, ko ga je ozmerjala
 53 V   |      rame in ga tresel. "Da veš, še nocoj to noč izginem. --
 54 V   |          se vrneš, si jo navežem še jaz -- in vržem obe skozi
 55 V   |     svate na izbo. ~Mihor je šel še enkrat pred pod. Vesel je
 56 V   |         je položil na mizo -- in še se ni mogel odtrgati od
 57 VI  |           Lucija?" ~Lucija ga je še vedno gledala in, kakor
 58 VI  |          delo za čuda odsedalo. ~Še pred poldnem je bila navlečena
 59 VI  |          bilo prav, če bi ostale še pri obedu. Toda oče je tako
 60 VI  |            Mihorja in Boltežarja še ni," je opomnila s strahom
 61 VI  |            jo je oče podražil. ~"Še," je Štefa zatrjevala. "
 62 VI  |         se je obrnil in na pragu še enkrat pogledal po praznih
 63 VI  |      kako je bled. Prebledela je še ona od temne slutnje. ~"
 64 VI  |     Lucija. ~"Vem, ker vidim. Ni še teden dni, ko sem bil v
 65 VI  |        kakor trdno mesto!< -- in še je rečeno od Boga:,Človekovo
 66 VI  |          si, da me uslišiš." ~In še tesneje ga je objela. ~"
 67 VI  |      obljube, Lucija, naj bo; in še enkrat: samo zaradi obljube." ~
 68 VI  |          ti veš dobro, da je šla še kam drugam. Ne prikrivaj.
 69 VI  |          črte po javoru. ~Oče je še gledal in očakoval, pa je
 70 VI  |        za vajeti, dvignil bič in še rekel: "Če pade konj, pade
 71 VI  |          roko na srčno stran. Le še nekaj korakov je bila od
 72 VI  |      bila zatopljena vase, da se še ozrla ni po vozniku. Šele
 73 VI  |    Lucija, kaj si mi storila?" ~"Še nič," je dahnila snaha. ~"
 74 VII |   podstrešnico, kot bi je ne bil še nikoli videl. ~Za vrati
 75 VII |     soteska za enega človeka. In še skrinjici in mizica pod
 76 VII |          na Podlog in na izbo in še na shrambo doma, kjer si
 77 VII |          večerjo. "Nocoj se bodo še tepli." ~"Ne česnaj!" ga
 78 VII |         premišljevala, ali bi ga še ali bi šla, je prisedel
 79 VII |     krave, mi pa nič." ~Rudar je še enkrat pil, se srepemu Mihorjevemu
 80 VIII|         njegove besede. Šimen je še vedno molčal, ko sta šla
 81 VIII|       Lucija pri najboljši volji še ni slišala: ~"Ljubka moja!
 82 VIII|         ni zastonj hvalil, da je še za dva. Lucija res ni mnogo
 83 VIII|       kose. ~Šimen ln Gašper sta še pred sv. Vidom podrla vso
 84 VIII|         Lucijo tem večja kuha in še več dela v hlevu, ko jih
 85 VIII|        kar moreš, po Gašperja in še po teto in po Zaplaznikovo
 86 VIII|          je oče naročil, kaj naj še postore ta dan in naj gredo
 87 VIII|         nebes. ~Na noč so prišle še nekatere matere. Skrivnostno
 88 VIII|      govori, Lucija; slabotna si še." ~In je odšel, za njim
 89 VIII|       Podlogar. ~Zdravnik je šel še nekajkmt gor in dol, skomizgnil
 90 VIII|    imejte..." ~Mož ni dal, da bi še govorila. "Lucija, moja
 91 IX  |         obupno topostjo Gašper. "Še nekaj drobnarij nakupim,
 92 IX  |          je šel v trg. ~Mihor je še enkrat poočital bratu preglasni
 93 IX  |      Potem je ostala pri luči le še stara samska Veselka, ki
 94 X   |          trnju. Maruša, ki se ji še ni godilo bolje kot za gospodinjstva
 95 X   |  gospodinjstva Lucijinega, se je še venomer usekovala, Štefa
 96 X   |       jokom neiskreno grozila: ~"Še jaz -- prav gotovo -- še
 97 X   |         Še jaz -- prav gotovo -- še jaz poberem cunje. Ko ste
 98 X   |      ustavili ob Lucijini smrti, še ni tiktakala. Oče je privzdignil
 99 X   |          spogledali, samo oče je še pomolčal. Nato je razsodil: "
100 X   |          kot. Tik pred smrtjo je še zaprosil, da so ga dejali
101 X   |        boj, Štefa! Bog ima otrok še dovolj, Podlog pa zanje
102 X   |        kruha." ~In smejala se je še Štefa: "Saj pravim, ti naši