Chapter

 1 I   |        pošumevanje fižolovke, ki jo je obtrgovala, hrestljanje
 2 I   |       hrestljanje koruze, ki sta jo robkala Gašper ih Boltežar,
 3 I   |        Maruša je nabrala šobo in jo pomolila proti Mihorju: "
 4 I   |          vrgel žlico v skledo in jo porinil izpred sebe. ~"Na!"
 5 I   |        že držala latvico za rob, jo odnesla v kuhinjo, se v
 6 I   |     peljale ih tebi nič mar. Saj jo bom plačal!" Gašper je pograbil
 7 I   |   gospodar od mize k sinu. ~"Rad jo imam," je okorno priznal
 8 I   |   potemtakem o plačevanju? Vzemi jo! Da bi se sedaj potepel
 9 I   |          ženska, oče?" ~"Je. Sem jo videl pri žetvi, v hlevu
10 I   |     njega, ga prijel za roko, mu jo stiskal, mežikal z očmi,
11 I   |          nad dekličjo glavico in jo nežno poljubil. In še enkrat
12 II  |         prižgal hlevno svetilko, jo obesil na kljuko nad vzglavjem
13 II  |        je pripravil besedo, kako jo pove Božnarjevim, in posebej
14 II  |       pri tej priči usule. ~"Lej jo no," je skušal biti Gašper
15 II  |       jeli?" ~Prestopil je prag, jo prijel za roke in jo vedel
16 II  |       prag, jo prijel za roke in jo vedel v hišo. ~"Takale res
17 II  |    skrival. S trdo, delovno roko jo je objel krog pasu ih jo
18 II  |         jo je objel krog pasu ih jo pritisnil k sebi. ~"Kako
19 II  |       snežinke v lice. ~"Pojdi!" jo je spustil Gašper, ko se
20 III |        poskakovala živina, ki so jo gonili na korito, zajemali
21 III |         Pa tudi poprime. Saj smo jo imeli v dnini." ~Mihor je
22 III |             Tako govoriš, kot bi jo snubil ti." ~Boltežar je
23 III |         je zavrgel besedo, ki si jo je pripravljal. Na svetu
24 III |          Gašper je šel k luči in jo nekoliko privil: "Diši po
25 III |    gruntu. Neumna je. -- In sram jo bo. -- Še mene bo sram --
26 III |         podu. ~"O, mati! V grobu jo bodo oblile solze, ker smo
27 IV  |         imam. Samo eno. Zate sem jo prikril," se mu je dobrikal
28 V   |            In je prijel nevesto, jo dvignil ter postavil čez
29 V   |     postavil čez prag v vežo. Ko jo je vzdignil in pritisnil
30 V   |        je stopila k njej Lucija, jo tesno objela in očitno poljubila,
31 V   |  spoštljivo pobrala. Vseh oči so jo spremljale, hvalile in božale.
32 V   |         ki je šla mimo njega, in jo odvedel na ples. ~Oče je
33 V   |         za hlev. ~"Oh, zakaj sem jo zamudil?" je stiskal pesti
34 V   |         si culo. Ko se vrneš, si jo navežem še jaz -- in vržem
35 V   |  privriskal s plesalko s poda in jo vodil v hišo, da jo pogosti.
36 V   |      poda in jo vodil v hišo, da jo pogosti. Na pragu sta se
37 VI  |        je stisnila roko možu, ki jo je vedel v hišo, kjer so
38 VI  |         rokah in gledala, kam bi jo položila. ~"Pri tebi!" je
39 VI  |        Tako? Ali nisi več moja?" jo je oče podražil. ~"Še,"
40 VI  |         se je sklonila do nje in jo pobožala. ~Medtem je Gašper
41 VI  |          je roko po Luciji in si jo pritisnil na prsi s tako
42 VI  |  omahnila na očetovo ramo. Stari jo je rahlo dvignil in se odmaknil
43 VI  |     Gašper je vselej umolknil in jo kratko zavrnil: "Kar pusti
44 VI  |        vanjo nepokojna misel, da jo je Gašper zasnubil kljub
45 VI  |          vendarle samo zato, ker jo je moral. Podlog ni bil
46 VI  |   naklonjenosti očetovi celo ne, jo je skrbelo in skrbelo, da
47 VI  |        skrbelo in skrbelo, da so jo včasih skrivaj oblile solze.
48 VI  |         bo tedaj? ~Ob taki misli jo je zdramil nekoč Vorena,
49 VI  |       nam je navkreber." ~Vorena jo je zahvaljeval in blagoslavljal.
50 VI  |         me imaš rad?" ~"Lucija!" jo je pritisnil k sebi Gašper. "
51 VI  |         zavidni ljudje cijarijo! Jo že tako dovolj boli." ~Oče
52 VI  |          od hiše. In čudo, tedaj jo je nenadoma zapustil ves
53 VI  |         z voza, stopil k njej in jo prijel za roko. ~"Za božjo
54 VI  |          glavi. Šimen je obrnil, jo posadil poleg sebe in pognal. ~
55 VIII|          v dolino na pot, ki sta jo pravkar prevozila. Potem
56 VIII|     Podlogu le za vinar krivice, jo bom popravljal jaz. In če
57 VIII|        bom popravljal jaz. In če jo boš ti komu storila, potem
58 VIII|           ali je udarila ura ter jo gnala z malico na polje.
59 VIII|     vrnila s košem zelenjave, ki jo je grede natrgala za prašiče,
60 VIII|       vsi režali vame: Božnarica jo ima na vesti; zakaj ji je
61 VIII|    oddaljene senožeti. Prinašala jo je Štefa. Seveda je bila
62 VIII|        ni je popravila, za vogel jo je nesla s seboj, da je
63 VIII|   izginil med leščevjem. Za njim jo je mahnil Podlogar, ki ni
64 VIII|          Vzel je sekiro s tnala, jo pogledal po rezi in jo položil
65 VIII|           jo pogledal po rezi in jo položil nazaj; v skladovnici
66 VIII|         opazil Zaplaznico. In ko jo je zagledal, ji je stopil
67 VIII| Zaplaznico je prišla se teta, ki jo je spremljala Božnarica,
68 VIII|      razodene, otročka pokaže in jo povabi na Podlog. ~Botri
69 VIII|  izgubljen pogled ima. In kuhati jo je začelo. Morda bi Gašper
70 VIII|          priči pojdem." ~"Poglej jo prej. Saj si imel ženo." ~
71 VIII|       lica so ji gorela in silno jo je večkrat streslo. Trudno
72 VIII|   veselega lica, k Luciji. Rahlo jo je držal za roko in ždel
73 VIII|       res obmolknila. -- Vročica jo je napadla; stresalo jo
74 VIII|          jo je napadla; stresalo jo je. Bledla je zmedene besede
75 IX  |        IX  Če kaj spravi žlahto, jo spravi smrt. ~Taka je ljudska
76 IX  |        malega za večerjo in jima jo zanesla na izbo. ~Kakšna
77 IX  |      pred tisto potjo, na kateri jo je ustavil oče... ~Ko so
78 X   |         so sapo. Celo ura, ki so jo ustavili ob Lucijini smrti,
79 X   |         na pol obrnil po hiši, a jo je hitro umaknil in šel