Chapter

 1 I   |        vogla peči. "Gašper, kam si gledal?" Brata sta hitro
 2 I   |        udarcu. ~"Rekel, sem, da si plaščar, ne sin s Podloga."
 3 I   |     povzel oče: ~"Povej mi, ali si bil pes ali si bil človek?" ~
 4 I   |    Povej mi, ali si bil pes ali si bil človek?" ~Gašper je
 5 I   |         se dvignil izza mize in si poiskal besede: ~"Norci!
 6 I   |       so trkale ob strop. Šimen si je podprl glavo. Gašper
 7 II  |        je zasvetila luč. Gašper si je mel roke, ne od mraza,
 8 II  |      mraza, od veselja. Po poti si je pripravil besedo, kako
 9 II  |        pritisnil k sebi. ~"Kako si mrzel," se mu je odmikala
10 II  |        minila polnoč, preden so si vse povedali in se razšli.
11 II  |          razprla sem vas." ~"Še si bomo dobri, nič se ne boj." ~
12 III | Desetkrat je zavrgel besedo, ki si jo je pripravljal. Na svetu
13 III |       hiše." ~"No, Mihor, zakaj si tak? Da bi te Lucija pregnala!
14 III |      začel: ~"Veš. Mihor, čuden si pa tudi. Tega ni treba,
15 III |           Za deklo? Kaj še! Ali si ti za hlapca? Ali sem jaz,
16 III |           Bratje smo. Dobri smo si bili. Naredimo, kakor je
17 III |     umel? Ženska je ženska. Kaj si se lovil za njo? Je ni,
18 III |         v tla vderem? Mihor, če si človek, usmili se me." ~
19 III |    kljuko, kot bi se bal, da bi si Mihor le še premislil. Na
20 III |        veselimi nogami. ~"Zakaj si mu obljubil?" se je postavil
21 IV  |         Da je taka tica, kdo bi si bil mislil," so začele dekleta,
22 IV  |       obrekovale: ~"Kajkrat sem si mislila, pa sem molčala.
23 IV  |       mlado k hiši. Kajžarji so si mislili svoje, ugovarjati
24 IV  |       mislili svoje, ugovarjati si vendar niso nič kaj upali. ~
25 IV  |       naprosil ta s Podloga, pa si kakor baba. Zakaj ga objedaš?" ~"
26 IV  |    krojač ob mizo. ~"On je. Kaj si pa ti, šivankar?" se je
27 IV  |        Šimen, mož svetopisemski si. Bog je v tebi!" ~In solza
28 IV  |       obleko imam jaz!" ~Krojač si je najel kar dva pomočnika
29 V   |       je bil nepokojen. Kajkrat si je primeril suknjič, pokril
30 V   |        v zgornji hiši. Nema sta si gledala v oči, dokler ni
31 V   |         vstal. Oba sta molčala, si stiskala roke, grenko jima
32 V   |       na posteljo. ~Podkomolčil si je brado in srepo gledal
33 V   |     pritekle gledat. Celo možje si niso mogli kaj, da bi ne
34 V   |         v trenutku iztreznil in si delal gaz s komolci med
35 V   |        daj na roko!" ~Brata sta si stisnila desnici. ~"Ti ne
36 V   |     bratovo roko krepkeje. ~"Če si mož, pojdi ih naveži si
37 V   |         si mož, pojdi ih naveži si culo. Ko se vrneš, si jo
38 V   |    naveži si culo. Ko se vrneš, si jo navežem še jaz -- in
39 V   |        ni spet segel po njem in si ga pritisnil na ustnice.
40 V   |         sta se brata srečala in si pomežiknila. ~***  Trda
41 VI  |        Gašper prišel mednje, so si že pripravili terjatev za
42 VI  |       na rožance". Izmislili so si zanko za Gašperja. Nekdo
43 VI  |    Stegnil je roko po Luciji in si jo pritisnil na prsi s tako
44 VI  |       Gašper tudi za toliko, če si pljune v roke? In Lucija! ~
45 VI  |   Štebuc, vina gor! Ti suhljač, si pa umij z njim svoj umazani
46 VI  |        v njenem mehkem srcu. Ni si mogla izbiti iz glave, da
47 VI  |         vseh človeških pravicah si ti na Podlogu. Miruj in
48 VI  |          Lucija; če rečeš, prst si grem odsekat na tnalo." ~"
49 VI  |      tako sramoto?" ~"Na Podlog si želita. Zvedela sem. Ponižala
50 VI  |     ponižanja zate." ~"Obljubil si, da me uslišiš." ~In še
51 VI  |       Pa je le predolgo ni. Ali si pozabil, kaj sem ti naročil
52 VI  |       Pri tej priči!" ~"Ne upam si," je šepetal Gašper predse. ~
53 VI  |    Kakšna beseda je to? Ne upam si ne upam... Ali si smrkavec,
54 VI  |       Ne upam si ne upam... Ali si smrkavec, komaj za šolo
55 VI  |        komaj za šolo goden, ali si mož?" ~Gašper je bil ob
56 VI  |         je sama sebi, potegnila si z rutico po čelu in se mirno
57 VI  |        božjo voljo, Lucija, kaj si mi storila?" ~"Še nič,"
58 VI  |       videli, so sodili: "Lejte si no, kako ji streže! Stari
59 VII |        še na shrambo doma, kjer si je odtesal gnjati in kruha
60 VII |         bi ne bilo modro, če bi si kaj sezidala? Tamle v rebri
61 VIII|         tvoj in nas vseh, kakor si ti naša, Lucija. Ali ne
62 VIII|          potem le prosi. Dokler si pa nedolžna, nikar. Ali
63 VIII|         je preveč. Za tako, kot si ti, pa dvakrat preveč." ~"
64 VIII|         naj se podviza. Zavpiti si ni upal. ~Za Zaplaznico
65 VIII|       na podič pred duri. ~"Kje si, Gašper?" je poklicala polglasno. ~
66 VIII|     Skrb je ginila, celo Gašper si je upal od hiše, da je z
67 VIII|             Poglej jo prej. Saj si imel ženo." ~Podlogar je
68 VIII|        govori, Lucija; slabotna si še." ~In je odšel, za njim
69 VIII|    očeta in Gašperja v hišo. Ko si je umil roke, je stopil
70 IX  |      srečala z očetom. Molče so si segli v roke in si jih stisnili.
71 IX  |     Molče so si segli v roke in si jih stisnili. Vsi so hkrati
72 IX  |        Vsi so hkrati zardeli in si samo za hip pogledali v
73 IX  |         in mislil na Lucijo. Ni si pa mogel misliti, da je
74 X   |       takšni! -- Oh, Lucija, ki si pri Bogu, sprosi jim, da
75 X   |      vstal, se obrnil v okno in si brisal oči. Prav na dnu
76 X   |    verovala, tako je; v nebesih si. Čudeže delaš." ~Štefa je
77 X   |      let je preteklo. Oče Šimen si je sezidal na sončni strani