Chapter

 1 I  |      bili sinovi: Gašper, Mihor, Boltežar. Nato dvanajst let ni bilo
 2 I  |         sta jo robkala Gašper ih Boltežar, in mehki udarci orobkanih
 3 I  |          mu je obtičala v grlu. ~Boltežar se je sklonil okrog vogla
 4 I  | Kajžarsko!" se je široko začudil Boltežar in pogledal brata okrog
 5 I  |       Umno živinorejo na polico. Boltežar je svaljkal pod nogami orobkane
 6 I  |          kako. ~Vstal pa je tudi Boltežar -- sin, ki ga ni bilo bolj
 7 I  |       Mihor. ~"Doto!" je ponovil Boltežar. ~Oče je že stisnil pest,
 8 I  |       poti s Podloga." ~Mihor in Boltežar sta se dvignila s klopi,
 9 I  |         jaz," je prikladal bratu Boltežar in z nogo iskal pod pečjo
10 I  |        ropotal v coklah čez prag Boltežar in ponavljal grožnjo za
11 III|          na tri tabore. Mihor in Boltežar sta uhajala nenavadno zgodaj
12 III|        ničesar vedela. ~Mihor in Boltežar sta ležala oblečena na posteljah.
13 III|       Prazno žensko na Podlog." ~Boltežar je utihnil in premišljeval,
14 III|        Mihor je dvignil glavo. ~"Boltežar!"  "No?"  "Tako govoriš,
15 III|           kot bi jo snubil ti." ~Boltežar je spet utihnil, se nato
16 III|          Ali naj mi je Mihor ali Boltežar?" ~"Morda ne bo nobeden." ~"
17 III|       kratkem premolku odgovoril Boltežar. ~Gašper je šel k luči in
18 III|          odbil Mihor. "Naj ti je Boltežar." ~"Ali mi boš?" je plaho
19 III|     poskusil pregovoriti Mihorja Boltežar, ki se mu je Lucija zasmilila. ~
20 III|          na stranico postelje še Boltežar. Brata sta se ozrla vanj. ~"
21 III|          In potlej?" je pograbil Boltežar. ~"In potlej -- kakor bo
22 III|         izprevidel in Bog dal." ~Boltežar je zdrsnil s postelje in
23 III|         goreč razmišljal na glas Boltežar. "Gospodinja na kajži je
24 III|        enkrat zasmejal, ko ga je Boltežar izpod čela ošinil s hudim
25 III|          mi za druga, ali pa ti, Boltežar." ~"Jaz ne," se je hitro
26 III|         ne," se je hitro odločil Boltežar. ~"Pa bodi," mu je sedaj
27 III|             Nočem!" je bil rezek Boltežar, kakor ne zlepa kdaj. ~"
28 III|        obljubil?" se je postavil Boltežar pred Mihorja. ~Ta se mu
29 III|         odejo in obrnil v steno. Boltežar je še nekaj časa drsal z
30 V  |        nikdar prevzela. Mihor in Boltežar sta bila uri, ki ju je gnala
31 V  |      očmi, da bi ciknil na sina. Boltežar pa se ni zavedal, kaj je
32 V  |          Na pragu se je prikazal Boltežar. Na lesenem ploščku je držal
33 V  |         usliši!" ~Nato je povzel Boltežar, ki je pa bolj izjecljal,
34 V  |     tovornega osla. -- Naj ji je Boltežar! -- Hahaha! Boltežar --
35 V  |          je Boltežar! -- Hahaha! Boltežar -- zaljubljen vanjo kakor
36 V  |         je vselej pristopil tudi Boltežar, trčil prav zadnji z njo,
37 V  |       spričo njegove nerodnosti. Boltežar se je pa smejal še bolj
38 V  |       tik podboja je slonel tudi Boltežar. Sprva se je čudil z drugimi,
39 V  |             Mihor, ne draži me!" Boltežar je pograbil brata za rame
40 V  |        je stiskal z obema rokama Boltežar Mihorjevo in takoj zginil
41 V  |      glas trobent. ~Medtem pa je Boltežar vezal sveženj. Ko je snel
42 V  |         obleko v sveženj. ~Ko je Boltežar stopil iz veže na podič,
43 VI |        rekla: ~"Kje sta Mihor in Boltežar?" ~"Naj se odpočijeta,"
44 VI |         bi mu ne bil ne Mihor ne Boltežar kos. Lucija je gospodinjila.
45 VII|         kvartir. Mihor je legel, Boltežar pa je obsedel pri oknu in
46 VII|          oknom, to je bilo vse. ~Boltežar je obrisal nož ob papir
47 VII|      luknja natlačena do vrha." ~Boltežar je utihnil in se igral z
48 VII|         v poko na stropu. ~"Veš, Boltežar, ne bo drugače, da poterjava
49 VII|         V postu noré," je omenil Boltežar Mihorju, ki se je rinil
50 VII|        Hitro opraviva," je silil Boltežar v Mihorja, ko sta dobila
51 VII|         ne ljubi," ga je zavrnil Boltežar. ~"Kakor hočeta. Sicer pa
52 VII|         prav," je sprožil besedo Boltežar. "Ali verjameš, da sem že
53 VII|         da so zaškripale deske. ~Boltežar pa je bil hudo užaljen.
54 IX |           Lucija?" se je oglasil Boltežar. Kruh in nož sta mu padla
55 IX |          bridkosti. ~Tedaj se je Boltežar zvalil na posteljo in zaril
56 IX |      predse. Kar se hitro dvigne Boltežar. ~"Počakajta me!" in zgine.
57 IX |       vso pot so bratje molčali. Boltežar je pestoval svojo škatlo
58 IX |       Blizu polnoči sta Mihor in Boltežar stopila k mrtvaškemu odru.
59 IX |         Lucija!" je izprogovoril Boltežar in pokazal s prstom na nove
60 IX |          počasi začel večerjati. Boltežar se jedi ni dotaknil. Sedel
61 IX |      lepi postelji trdno zaspal. Boltežar pa je napeto čul in čakal,
62 IX |          na mizi in trdno spala. Boltežar je odprl škatlo. Vonj cvetja
63 X  |  tolikanj prečebljala z Lucijo. ~Boltežar je zakašljal, Gašper se
64 X  |          in suho povabil brata: "Boltežar, iti bo treba." ~Tedaj je
65 X  |        je z boječim glasom izdal Boltežar. ~Vsi so zdaj vedeli, da
66 X  |  trpljenje." ~In je izpregovoril Boltežar, hišni kovač in sodar: ~"