Chapter

 1 I   |       ki je kot pestunja prišla k hiši, ko se je rodil Šimnu
 2 I   |         snega. Golorok je sedel k mizi, šestdesetletnik, pa
 3 I   |         knjigo, brata sta sedla k peči vsak na svojo stran. ~"
 4 I   |        okrenil gospodar od mize k sinu. ~"Rad jo imam," je
 5 I   |    vstal, oči so se mu svetile, k očetu bi bil planil in ga
 6 I   |     ustrašil, da je sedel nazaj k peči. ~"In še meni," je
 7 I   |        še meni," je dodal Mihor k bratovemu. ~"Nikarta!" je
 8 I   |     bratom. ~Oče je sedel nazaj k mizi. Gašper se je vrnil
 9 I   |        mizi. Gašper se je vrnil k peči. Nad njima so bobneli
10 I   |        nato tiho stopil na klop k peči, pobožal Štefo, ji
11 II  |       je v kamro. ~"Kar mojškro k hiši! Lucija, v nedeljo
12 II  |     kamre. Gašper je stopil tik k njej. Bila je zardela kot
13 II  |       krog pasu ih jo pritisnil k sebi. ~"Kako si mrzel,"
14 III |       mislil, da bi se priženil k Božnarju." ~Mihorju je omahnila
15 III |     zahotelo se mu je do nje. ~"K bratoma moram," se je premagal
16 III |        Boltežar. ~Gašper je šel k luči in jo nekoliko privil: "
17 III |    tvojem." ~"Mihor!" je skočil k postelji Gašper in mu stisnil
18 IV  |     neumen, ker trpi táko mlado k hiši. Kajžarji so si mislili
19 IV  |            Mar bi se ti ponudil k Božnarju, da bi ti ne bilo
20 IV  |      govori: Gorje vam, ki hišo k hiši stavite, vinograd k
21 IV  |        k hiši stavite, vinograd k vinogradu in njivo k njivi
22 IV  |   vinograd k vinogradu in njivo k njivi stikate! Mar ste sami
23 IV  |     krčmar Štebuc skrben stopil k pivcem.  "Tako je!" so pritrjevali
24 V   |         trg in vsak je prinesel k domu breme blaga ih jestvin
25 V   |    vriskaje zbirali, ura odnoda k poroki je napočila. ~Tedaj,
26 V   |        Boltežarja pa je stopila k njej Lucija, jo tesno objela
27 V   |  presodil, tak je." In je sedel k Zaplazniku ter začel govoriti
28 VI  |          ki so ga moški odnesli k sosedu in tam ob harmoniki
29 VI  |      očetovim hrbtom priplezala k Luciji. ~"Tako? Ali nisi
30 VI  |         Mirno je nesel grižljaj k ustom. Niti čelo se mu ni
31 VI  |      Zvečer je ni bilo spraviti k pokoju: šivala in krpala
32 VI  |       ki bi bila privlekla dote k hiši tolikanj, da bi hlev
33 VI  |       Te pa ne pojdeta na mizo. K bali ju spravim za spomin." ~"
34 VI  |      kos slanine: "Pomalicajte; k nam je navkreber." ~Vorena
35 VI  |      pade; kdor se ponižuje, pa k časti pride.< Zbogom, Lucija!" ~
36 VI  |       besede "kdor se ponižuje, k časti pride" so ji brnele
37 VI  |        Lucija!" jo je pritisnil k sebi Gašper. "Kaj le misliš?" ~"
38 VI  |    preudarila: V nedeljo pojdem k fari. Obiskati moram botro,
39 VI  |      Kje vendar tiči Lucija?" ~"K botri je šla po opravilu
40 VI  |     botri je šla po opravilu in k šivilji. Pa se zamudi. Ženske
41 VI  |      konja!" je prigrmel v hišo k Vodirju, mlinarju. ~Kot
42 VI  |       koliko trpi. In molila je k angelu varuhu, naj ji prišepetava
43 VI  | koleselj. Lucija se je stisnila k plotu, da bi ji blato ne
44 VI  |        že skočil z voza, stopil k njej in jo prijel za roko. ~"
45 VIII|    Lucijo, da se ni šla ponižat k sinovoma, se je vsa spremenila.
46 VIII|       po teto ti; Manica, ti pa k Zaplazniku! V dir!" je ukazoval
47 VIII| pogledala, da se je mož zgrudil k postelji, in ko ni vedel
48 VIII|    prevzetim od skrbi, pogledal k Luciji. Lucija je spustila
49 VIII|      Ali naj stopi kdo po pomoč k fari?" je zaskrbljen vprašal
50 VIII|        mirila teta in šla zopet k Luciji. ~Krog polnoči je
51 VIII|    polglasno. ~Gašper je planil k njej. ~"Ga že imaš -- sina.
52 VIII|         je mogel veselega lica, k Luciji. Rahlo jo je držal
53 VIII|      umem." ~Zdravnik je stopil k Podlogarju: ~"Oče, zares
54 VIII|     polja -- in s takimi rokami k njej. To je tista nesreča." ~
55 IX  |       zgodi kar koli. Stopil je k bratoma. Ker sta imela ponočno
56 IX  |       Mihor in Boltežar stopila k mrtvaškemu odru. Ljudi,
57 IX  |       so prišli kropit in čuvat k mrličema, odšli, so se doma*
58 IX  |      škatlo in bos neslišno šel k Luciji. Veselka je slonela
59 X   |          Tedaj je planila Štefa k Mihorju in ga pritiskala
60 X   |      okrenil od okna, se obrnil k bratoma in s hripavim glasom
61 X   |         mu drsa poje in pripeva k pogrebu, je sklical sinove: ~"
62 X   |       zaprosil, da so ga dejali k oknu: ~"Glejte, fantje,