Chapter

1002 III |             Ne morem ti je dati, ko nimam in ne vem, če bom kdaj imel." ~"
1003 IV  |            krojač, kajžar. ~"Možje, nimate prav." ~"Tako je. Vorena
1004 VIII|           prisluškovali, kdaj se ta nitka utrga, so ga vendar nesli
1005 VIII|           življenje viselo na tanki nitki in so vsi prisluškovali,
1006 II  |        koncu hleva se je pa spustil nizdol na celo. Zaprašil se je
1007 I   |         molčal in odgovarjal oče: ~"Njegova je, naj je prazna ali ni.
1008 IV  |     čebelnjaku. In še ta ni stal na njegovem, ampak na srenjskem. Izpod
1009 VI  |          zanjo. Toda trn je tičal v njenem mehkem srcu. Ni si mogla
1010 IX  |            duše. Celó srca, ki je v njih tlela zavist ob Lucijini
1011 I   |             se je vrnil k peči. Nad njima so bobneli koraki sinov,
1012 I   |             pravici plačati pa tega noben denar ne more. Torej..." ~
1013 X   |             to strašno smrt. Ne bom nobene več, razen svoje." ~In je
1014 V   |           doto, doto! Ne jenjam. -- Nobeni babnici ne bom za tovornega
1015 V   |             mu svetili beli rokavi. Nobeno oko ni tako použivalo Lucije
1016 III |          vprašal Gašper. ~"Če Mihor noče, ki je po starosti na vrsti,
1017 VIII|            hiše, je sunil škornje z nog in bos tipal v izbo. Rahlo
1018 III |      katerimi so bile obšite debele nogavice, so šumele po podu. Vsi
1019 VIII|          časek nasloni na posteljo. Noge so ji bile težke, roke so
1020 VI  |            ji streže! Stari je bolj nor nanjo kot mož." ~
1021 I   |             in si poiskal besede: ~"Norci! Doto sem, doto tja! Tebi
1022 II  |           kot žerjavica!" ~"Pustimo norčije in se pogovorimo, kot gre,"
1023 VII |            in plesali so. ~"V postu noré," je omenil Boltežar Mihorju,
1024 I   |           To je pamet, vse drugo je norost. Kdor hoče za norostjo,
1025 I   |             je norost. Kdor hoče za norostjo, naj se zgodi, kakor sem
1026 I   |          oče je potegnil sapo skozi nos in gledal na bogca v kotu. ~"
1027 X   |          sapo, da je zašumelo skozi nosnice: ~"Nismo se domenili, ko
1028 VI  |       Gospodinja smuka vedno ven in noter, zato bodi tu na kraju,
1029 VI  |          srce, toda muka ji je bila nova misel in z njo nov strah:
1030 VII |            je utihnil in se igral z nožem. Mihor se je obrnil na ležišču
1031 IV  |           je za zajtrk pripravljena obara izginila iz kotla, kot bi
1032 IV  |            so jezno srebale cinke z obarne juhe. ~Pri sosednji mizi
1033 V   |          navežem še jaz -- in vržem obe skozi okno. Pod izbo je
1034 VI  |          jutra. ~*** ~V nedeljo med obedom je oče Šimen zoper svojo
1035 II  |     prineslo?" je ponovil Božnar in obešal svetilko na kaveljček pod
1036 I   |             vežo. ~"Prej bi ga bila obgodrnjala, pa bi bil prej prišel,"
1037 VI  |       razveselila. ~"Vorena, vi vse obhodite, ali ste bili kaj v Lepi
1038 VI  |           hlevom. Oče se ni kar nič obiral krog peči. Ves prerojen
1039 IX  |         Tako ju je iznenadil bratov obisk. ~"Žena in sin," je popravil
1040 VI  |            V nedeljo pojdem k fari. Obiskati moram botro, ki me že tolikanj
1041 IV  |             si kakor baba. Zakaj ga objedaš?" ~"Če me prosi, ali bom
1042 VIII|             je spustila Gašperja iz objema, kot bi se sramovala. ~"
1043 VIII|             spet objela. ~Gašper je obklečal na tleh in trpel z ženo
1044 V   |      njegovo. Zadovoljen smeh mu je obkrožal usta. Ko se je pritisnil
1045 V   |           ki niso imeli svatovskega oblačila, da vsaj nekaj okusijo.
1046 V   |          plahim je najbolj stregla, oblastne pa je znala prositi toliko
1047 III |          pride krojač in vama umeri obleke. Oče je blago že kupil.
1048 V   |        pretipavat ih ogledovat novo oblekico, ki ji je bila umerjena
1049 VI  |             je." ~Vesela jasnina je oblila Lucijino lice in hvaležno
1050 III |            svet ne pomni. Mihor, le obljubi mi. Veš, ti bom za starešino,
1051 I   |          požiral sladko grenkobo in obljubljal: "Oče, tako vam bo stregla
1052 VIII|    neobritem obrazu. ~Lucija je res obmolknila. -- Vročica jo je napadla;
1053 VII |            kruha po mili volji brez obračuna. ~"Mihor, ali spiš?" ~"Ne,"
1054 V   |            Čuden mir mu je gledal z obraza in v tem miru so se ustnice
1055 I   |             gledal v smehljajoči se obrazek s sklenjenimi rokami, kakor
1056 VIII|             Simen, ki je varno in z obrazom, prevzetim od skrbi, pogledal
1057 VIII|             po ožganem in neobritem obrazu. ~Lucija je res obmolknila. --
1058 IV  |             so Lucijo opravljale in obrekovale: ~"Kajkrat sem si mislila,
1059 VII |           je bilo vse. ~Boltežar je obrisal nož ob papir in se globoko
1060 V   |         seboj, so molčali pogovori. Obrnila sta se vsak v svojo steno.
1061 VII |            Ne," je zagodrnjal brat, obrnjen v steno. ~"Veš kaj, te grde
1062 VII |            je legel, Boltežar pa je obsedel pri oknu in gledal v griče,
1063 VI  |         Vorena je šel. Lucija pa je obslonela pred ognjiščem. Vorenove
1064 V   |      spremljale, hvalile in božale. Obsodba gruntarjev pri Štebucu je
1065 I   |        stopil proti očetu. Molče so obstali za hip in gledali vsak v
1066 V   |         procesije žensk in otrok so obstopile vozove. Lucija je delila
1067 I   |     poskusil izreči besedo. A mu je obtičala v grlu. ~Boltežar se je
1068 I   |     pošumevanje fižolovke, ki jo je obtrgovala, hrestljanje koruze, ki
1069 VIII|         medel se je, da je nazadnje obupal in je molilo samo srce,
1070 IX  |           vozom sem tu," je vabil z obupno topostjo Gašper. "Še nekaj
1071 IX  |            se zedinila z očetom, da obvesti tudi oba brata Gašper. ~
1072 IX  |              Najbližje sorodnike je obznanil Gašper sam. Taka je šega.
1073 III |        opetnice, s katerimi so bile obšite debele nogavice, so šumele
1074 VIII|          Pospravi vse okrog hiše in očakuj, če bi bilo česa treba.
1075 VIII|             moliti. Toda ni spravil očenaša iz sebe. Zapletal in medel
1076 VIII|         večkrat trudno odprl drobni očesci. Skrb je ginila, celo Gašper
1077 VIII|          vrat, da bi ga vsaj z enim očesom ugledal... ~***  Čeprav
1078 VI  |           ljubezni, o naklonjenosti očetovi celo ne, jo je skrbelo in
1079 VI  |             izza mize na klop in za očetovim hrbtom priplezala k Luciji. ~"
1080 IV  |             dovolila. Ali ne?" ~"Ne očitaj mu," je miril Zaplaznik
1081 I   |            treba," je oče z vzdihom očital sinu. ~Gašper ni pogledal
1082 V   |          Lucija, jo tesno objela in očitno poljubila, kakor je ni še
1083 IV  |        otiske na prstih, tako me je ocoklal. Ga ne maram za deset Podlogov." ~
1084 VI  |              Če me imaš res rad, ne odbij mi prošnje." ~"Kar reci,
1085 III |                Jaz že ne," je hitro odbil Mihor. "Naj ti je Boltežar." ~"
1086 VIII|         Lucija ni hodila z malico v oddaljene senožeti. Prinašala jo je
1087 VII |          vsako drobtinico, ki se je oddrobila od suhe skorje. ~Kakor večkrat,
1088 IX  |         črna roka cvet za cvetom na oder ln ga trosila po obeh mrličih.
1089 I   |                Spat pojdiva," ga je odgnal od sebe. ~Gašper je zginil
1090 I   |              Zato je brat molčal in odgovarjal oče: ~"Njegova je, naj je
1091 I   |           desetletja vsak večer, in odgovarjali Maruši, ki je molila naprej
1092 VII |           od zaplat, je zamrmral za odgovor: "In če bi šel na Podlog
1093 VI  |             očmi,svakinjo in čakala odgovora. Lucija se je sklonila do
1094 I   |        storže, razmetane po podu. ~"Odgovori, če te vpraša oče," se je
1095 VIII|           In na stisk njene roke je odgovorila Gašperjeva -- vsa okorna
1096 VIII|        klancem in s tresočo se roko odgrnil naličje z deteta. ~"Spančka,"
1097 VI  |          boš ti, Lucija," ji je oče odkazal sedež. "Gospodinja smuka
1098 VI  |       trenil, so zapregli. Šimen je odklonil hlapca, prijel sam za vajeti,
1099 VI  |        seveda ni Gašper podal in za odkup vogla svoje spalnice odmeril
1100 VI  |        Koleselj je zaropotal in kar odletoval na cesti, tako je vozil. ~
1101 VIII|      zjutraj, sem mislila, če ji ne odleže." ~"Kaj zjutraj? Pri tej
1102 V   |            vseskozi kos svoji važni odliki. Družici jih je drobil,
1103 X   |                Sedaj je zadnji čas. Odločite se, kdo prevzame Podlog.
1104 I   |         skrivaj namuznil, malomarno odmahnil z roko in menil: ~"Seveda,
1105 VI  |           jo je rahlo dvignil in se odmaknil od nje. Ves presunjen je
1106 VI  |          odkup vogla svoje spalnice odmeril vina, ki so ga moški odnesli
1107 II  |            Kako si mrzel," se mu je odmikala vpričo staršev Lucija, ki
1108 VI  |             v hišo. Lucija je ravno odmolila pred jedjo. Gašper je odmomljal
1109 VI  |      odmolila pred jedjo. Gašper je odmomljal za njo in ni vedel, kaj
1110 V   |            se vriskaje zbirali, ura odnoda k poroki je napočila. ~Tedaj,
1111 IX  |          začela zgrinjati, ko so se odpeljali iz Lepe njive. Skoraj vso
1112 V   |             sedel sin na voz, da se odpelje po nevesto, sta se sešla
1113 I   |             Gašper je gledal očeta, odpiral usta, se premikal na klopi,
1114 VI  |        Mihor in Boltežar?" ~"Naj se odpočijeta," je brezskrbno zamahnil
1115 VIII|                Podlogar se je takoj odpravil. Za dobre pol ure je že
1116 VII |         krčmo!" ~Brata sta se molče odpravila po vegastih stopnicah. Ko
1117 I   |            je spalo dekle. ~"Sva že odpravili svojo," je razložila kar
1118 VI  |       priprošnjico za oči, naj jima odpre oči srca, da spregledata,
1119 IV  |            vriščem. ~Tedaj pa so se odprle duri. Mednje je stopil Podlogar,
1120 V   |          uro ne. Ob eni pa sta ženi odprli duri na stežaj. Vsa radovednost
1121 V   |           se jim je po dolgi pravdi odprlo. Na pragu se je prikazal
1122 II  |             Luč, ki je šinila skozi odprtino, je osvetlila solze, ki
1123 VI  |              okno je bilo na stežaj odprto, po sobi je bilo vse v neredu. ~
1124 V   |          kolena in zaprosil: ~"Oče, odpustite mi, če sem vas kdaj razžalil.
1125 IX  |         pogledali v oči. Prošnja in odpuščanje, vse je bilo v tem kratkem
1126 VI  |            Obljubil sem, Lucija; ne odrečem ti. Toda, oče, oče! Preveč
1127 III |            Bog prosi, te prosim, ne odreci. Glej, v škripce sem zašel.
1128 VI  |             obedu. Toda oče je tako odredil in Lucija ni razmišljala,
1129 IX  |           je potrdil brat suho, ves odrevenel od bridkosti. ~Tedaj se
1130 IV  |          kar tema naredila. ~Kot bi odrezal, je vse potihnilo. ~"Mar
1131 VI  |           Že je odprla omaro ter mu odrezala kruha in pridejala kos slanine: "
1132 VIII|          vanj in vsi so pričakovali odrešilne besede. Zdravnik je povabil
1133 VI  |           ustnice, ki so izrekle to odrešilno besedo. Vsa je bila preverjena,
1134 VIII|              Gašper se je usedel na odrivač pod Lucijinim oknom in čakal
1135 VI  |         opravila z burjo, povrhu in odrivala smeti le toliko po kotih,
1136 VI  |            in se ji je delo za čuda odsedalo. ~Še pred poldnem je bila
1137 V   |           je hipoma ustavil, kot bi odsekal. Zatopil se je v vso lepo
1138 VI  |              če rečeš, prst si grem odsekat na tnalo." ~"Po brata pojdem,"
1139 VII |            shrambo doma, kjer si je odtesal gnjati in kruha po mili
1140 V   |           mizo -- in še se ni mogel odtrgati od njega, dokler ni spet
1141 V   |            je šla mimo njega, in jo odvedel na ples. ~Oče je za hip
1142 VIII|       šepetale v kuhinji. Maruša je odvedla Štefo, ki je neprestano
1143 IX  |             je splazil iz postelje, odvezal škatlo in bos neslišno šel
1144 VIII|            čez njive; ruta se ji je odvezala; ni je popravila, za vogel
1145 VI  |        suknjič, segel po klobuku in odvihral iz hiše ter se kar skokoma
1146 VI  |         lahko že zjutraj vedel," je odvrnil oče malomarno in jedel.
1147 VI  |             vrata izbe. Nihče se ni odzval. Odprl je. Vse prazno. Pod
1148 VI  |           vsak s Podloga kot snubec ognil Božnarjeve kajže. Dasi ni
1149 VI  |         Lucija pa je obslonela pred ognjiščem. Vorenove besede "kdor se
1150 V   |            bo za nas -- Lucija," je ogovoril Mihorja. ~Mihorju pa ni
1151 III |       neznansko zabolel. Zato se je ogrel, dvignil na postelji in
1152 I   |           In se bo," je vrgel Mihor oguljeni suknjič na pleča in šel.
1153 VI  |          Mrzlikarjevo hišo in tesno okence, ki je gledalo iz strehe,
1154 VI  |             besedo: "Kaj ti mar, ti oklešček suhi? Kaj nisem jaz za dva?
1155 IV  |            šele v nedeljo, ko so ju oklicali. V krčmi pri Štebucu, ki
1156 V   |           so na večer pred zadnjimi oklici zapele trobente progarjev
1157 X   |           Gašper sunkoma okrenil od okna, se obrnil k bratoma in
1158 II  |        prešernimi koraki je šel pod okni in potrkal na vežne duri:
1159 V   |         svetili beli rokavi. Nobeno oko ni tako použivalo Lucije
1160 IX  |            pogreb se je zgrnila vsa okolica. Resnična žalost je prevzela
1161 VI  |          vajen sramote. V drugačnih okoliščinah bi se bil vsak s Podloga
1162 VIII|        odgovorila Gašperjeva -- vsa okorna in žuljava -- ter tolažila: "
1163 I   |            sinu. ~"Rad jo imam," je okorno priznal sin. ~"Kaj govoriš
1164 X   |            slutili, da se zdaj zdaj okrene in razsodi. In res se je
1165 V   |             oblačila, da vsaj nekaj okusijo. Tudi dekle in hlapce. Od
1166 VIII|             pomoči ni. Je zamujeno. Okužena je. Prisad je že v krvi.
1167 VIII|     počenila na tla, vsa drhteča in omagana, ter začela ihteti. ~Podlogar
1168 VIII|           je materi, kolikokrat kar omahne med večnim delom in se za
1169 I   |             trdo oče. Boltežarju so omahnile roke, ki jih je vil nad
1170 VIII|             veselo šepetal mož, ves omamljen, in taval za Zaplaznico
1171 VI  |         skril pred Lucijo v stensko omarico. ~Počasi je stopal z vrha
1172 VI  |             pri meni." Že je odprla omaro ter mu odrezala kruha in
1173 VII |             so. ~"V postu noré," je omenil Boltežar Mihorju, ki se
1174 IV  |           Krojač je planil pokonci, omizje je vse križem zavrelo, dekleta
1175 X   |            nič manj kot vi." ~In so omožili Štefo ter dobili zeta na
1176 I   |           tja! Tebi ta vogel, onemu onega -- in tistile na peči --
1177 VIII|   Zastrupljena je." ~Oče in sin sta onemela. Zdravnik je hodil po sobi
1178 I   |            doto tja! Tebi ta vogel, onemu onega -- in tistile na peči --
1179 I   |           oče, slekel suknjič in ga opahal snega. Golorok je sedel
1180 III |            je še nekaj časa drsal z opetniki po podu in zamišljen povešal
1181 VI  |           človeka! -- In se je spet opogumila ter šla naprej. Vso pot
1182 VI  |             ni razmišljala, zakaj. ~Opoldne je postavila obed na mizo
1183 V   |             je gnala očetova misel. Opolnoči sta hodila spat in celo,
1184 VI  |            in Boltežarja še ni," je opomnila s strahom Lucija, ko je
1185 III |           pa sprli?" je bil nagel v oporekanju Mihor. ~"Nismo se. Zato
1186 VI  |        Lucija?" ~"K botri je šla po opravilu in k šivilji. Pa se zamudi.
1187 VI  |               Premehka je. Z jeziki opravim jaz." ~In je tudi opravil.
1188 VII |           od gneče in dima. ~"Hitro opraviva," je silil Boltežar v Mihorja,
1189 VI  |         vabi; tudi pri šivilji imam opravka, saj veš, da se bliža čas.
1190 VIII|            in pokolcevaje med jokom opravljala Lucijino naročilo. ~"Neža,
1191 IV  |             zavisti. Zato so Lucijo opravljale in obrekovale: ~"Kajkrat
1192 X   |                               X ~Po opravljeni pogrebščini so bili vsi
1193 II  |        posedel na stranici, nato je oprezno pogledal skozi vrata. V
1194 V   |       zaklenili. Dekleta in žene so oprezovale krog vrat, ki se niso odprla --
1195 II  |             Zaprašil se je v metež, oral gaz in še malo mu ni bilo
1196 IV  |      gruntar. "Ti, ki ti tvoj grunt orje krt, gnoje pa ptiči izpod
1197 I   |           ali prepira. ~"Še to kito orobkajva," je po molitvi povabil
1198 I   |         plačal!" Gašper je pograbil orobkan storž, ga med prsti zdrobil
1199 I   |     Boltežar je svaljkal pod nogami orobkane storže, razmetane po podu. ~"
1200 I   |           Boltežar, in mehki udarci orobkanih storžev, ki sta jih fanta
1201 V   |      postalo v grlu, dokler se niso orosile oči in sta se ločila. ~Krog
1202 VI  |         kaže." ~"Kako kaže mera?" ~"Osem štefanov vina na rožance!" ~
1203 V   |         babnici ne bom za tovornega osla. -- Naj ji je Boltežar! --
1204 VI  |                                 VI  Osmero neugnanih svatov je do jutra
1205 III |            živelo. In bi tako rekoč ostal kar pri domu." ~Mihor se
1206 VI  |              da bi bilo prav, če bi ostale še pri obedu. Toda oče je
1207 VI  |        neugnanih svatov je do jutra ostalo na Podlogu. Ko je Gašper
1208 X   |            šla, treba se nam ni, če ostaneta. Kdor je naš, ve, kje je
1209 V   |           otrok. ~"Jaz pač -- ti pa ostaneš." ~"Mihor, ne draži me!"
1210 X   |          hripavim glasom izrekel: ~"Ostanita!"  Jok je utihnil, očetu
1211 VI  |         hitro izrekla, da je Gašper ostrmel. ~"Ti? Po ta dva, ki sta
1212 V   |             sobo. ~"Mm--mm!" je vse ostrmelo. Teta in botra sta nastlali
1213 VIII|         visoko zelenelo, krompir so osuli, a razen nekaj dninaric
1214 II  |           šinila skozi odprtino, je osvetlila solze, ki so se ji pri tej
1215 IV  |            z njim, pa imam še danes otiske na prstih, tako me je ocoklal.
1216 V   |        kakor breznov maček. In tako otrapan, da niti ne ve ne. ~-- Se
1217 I   |             z njim nad podom, da je otresel sneg, ki se mu je bil nabral
1218 V   |            pogačo. Lucija pa je med otročad delila in delila... Tak
1219 I   |             izprašuješ! Našega rodu otroci se bodo pod našo streho
1220 VIII|       babice -- in ji vse razodene, otročka pokaže in jo povabi na Podlog. ~
1221 I   |        kropilček za vrati, pokropil otroka, ga prekrižal in mu zašepetal: "
1222 IX  |         sklenil roke in gledal. Kot otroku, ki je razpostavil podobice
1223 I   |            je na peči rahlo sopla v otroškem snu. Izpred hiše je bilo
1224 VI  |                Štefa je pogledala z otroškimi očmi,svakinjo in čakala
1225 VI  |        ogledoval vse to in z nekako otroško hvaležnostjo sprejemal od
1226 IX  |       bolečina in žalost, da je ves otrpel storil svojo dolžnost, bilo
1227 VI  |        pojdeva." ~Lucija je šla kot ovčica za Šimnom. Vse se ji je
1228 V   |             Še ozrl se ni, ko ga je ozmerjala s pijanim koleštralom. Pribežal
1229 V   |        vabil in točil. ~Da ni Šimen oznanil vozačem in godcem nedelje,
1230 III |           ga je Boltežar izpod čela ošinil s hudim pogledom. ~In so
1231 VI  |            plotu, da bi ji blato ne oškropilo krila. Tako je bila zatopljena
1232 I   |            ko je slišal, da se brat oženi in da bo gospodinjila po
1233 VIII|                 Solze so mu drle po ožganem in neobritem obrazu. ~Lucija
1234 V   |              ob katerem je spet vse oživelo. Progarji so zagodli, svatje
1235 VI  |          nekaj iskala. ~Ko so odšli paberkovači z vinom, je Lucija vprašujoče
1236 V   |     Zaplazniku ter začel govoriti o padajoči ceni živine. ~Na polnoč
1237 V   |        gledala v oči, dokler ni sin padel na kolena in zaprosil: ~"
1238 I   |           taka je!" Nato je pomočil palec v kropilček za vrati, pokropil
1239 I   |             in vsi za Podlog. To je pamet, vse drugo je norost. Kdor
1240 III |           Kajža ni tako pod nič, za par goved bi z doto še prikupil
1241 VII |           Bajtarske kozice so se že pasle po rebri in komur je šla
1242 VII |           trda za klajo, je prignal past voliča ali kravo. Po sprehodu
1243 II  |       delovno roko jo je objel krog pasu ih jo pritisnil k sebi. ~"
1244 VI  |            molila. Prosila je svojo patrono, priprošnjico za oči, naj
1245 I   |           je imel pograd, da je kdo pazil na živino tudi ponoči. ~
1246 VI  |              ji je ponudil dar pred peč, kjer je kuhala kosilo. ~
1247 I   |           pri žetvi, v hlevu in pri peki, ko nam je hodila v dnino.
1248 IV  |    pomočnika in šival noč in dan in pel in razlagal:  "Tako je!
1249 V   |      progarji so igrali in ženin je peljal nevesto po stopnicah na
1250 I   |          gre pravda. ~"Kamor so oči peljale ih tebi nič mar. Saj jo
1251 V   |     majčkeno potičico, vso v rdečih pentljah. Stopil je pred nevesto
1252 V   |            se je tresla roka, da so pentlje trepetale. Godba je utihnila,
1253 VI  |            zaprta bolečina tem bolj pereča. ~Zajedla se je vanjo nepokojna
1254 VI  |         pokoju: šivala in krpala je perilo in obleko obema moškima,
1255 I   |                Povej mi, ali si bil pes ali si bil človek?" ~Gašper
1256 V   |             jo zamudil?" je stiskal pesti in skoraj bi se bil razjokal. ~"
1257 IX  |         bratje molčali. Boltežar je pestoval svojo škatlo in nihče ga
1258 X   |         sproti jemali otroke in jih pestovali in vodili s seboj na polje
1259 I   |             dekla Maruša, ki je kot pestunja prišla k hiši, ko se je
1260 VIII|           Lucije. In ko je potekala peta polnoč, se je Lucija prebudila
1261 IV  |             pridi, Vorena. Sedaj pa pij in molči." ~"Bom," je pritrdil
1262 V   |            ni, ko ga je ozmerjala s pijanim koleštralom. Pribežal je
1263 VIII|           nasmehnila: "Gašperček že pije," je z očmi pokazala na
1264 VI  |        čisto dobro vedel, da ljudje pikajo Lucijo zaradi tega. Zato
1265 VII |           nič." ~Rudar je še enkrat pil, se srepemu Mihorjevemu
1266 V   |            so jedli do sita, vsi so pili po mili volji. Zdelo se
1267 VI  |             Sin je gledal v mizo in pisal z nohtom krive črte po javoru. ~
1268 VIII|        pripravljen v veži na stolu, pisan prt je ležal poleg njega
1269 V   |      gruntarjev pri Štebucu je bila pisana v vodo. ~Za durmi je pa
1270 VI  |            tudi nista oglasila ne s pisanjem ne z besedo. Oče je čisto
1271 IV  |            se je pa dvignil Vorena, pismouk. Stopil je do Šimna ih poiskal
1272 VI  |                Suhljač je umolknil, piti se pa ni branil. ~Luciji
1273 IV  |       krčmar Štebuc skrben stopil k pivcem.  "Tako je!" so pritrjevali
1274 II  |          boj." ~Lucija je drgetala, piš ji je zaganjal snežinke
1275 V   |             tolar in rekla: "Bog te plačaj in usliši!" ~Nato je povzel
1276 I   |            to je za psa, po pravici plačati pa tega noben denar ne more.
1277 I   |            Kaj govoriš potemtakem o plačevanju? Vzemi jo! Da bi se sedaj
1278 V   |            premaknila čaše; najbolj plahim je najbolj stregla, oblastne
1279 X   |            iti bo treba." ~Tedaj je planila Štefa k Mihorju in ga pritiskala
1280 I   |           Boltežarja. ~-- "Kaj je s Plavko?" je postavil oče žlico
1281 VIII|         Štefo, ki je neprestano vsa plašna jokala, na izbo in ostala
1282 X   |            je bingljala z nogami in plašno gledala po sobi. ~V vseh
1283 IV  |          Mednje je stopil Podlogar, plečat, da se je kar tema naredila. ~
1284 II  |          tekli na pol razpleteni po plečih. Gašper ni več skrival.
1285 V   |             njega, in jo odvedel na ples. ~Oče je za hip nagubančil
1286 V   |           vsa zaverovana poslušala; plesal je, da je dajalo veter in
1287 VII |         ženske so imeli med sabo in plesali so. ~"V postu noré," je
1288 V   |        podič, je Mihor privriskal s plesalko s poda in jo vodil v hišo,
1289 VII |         ponudil. ~Rudar je izpil. ~"Plesat pojdita." ~"Se nama ne ljubi,"
1290 VII |             pomešal med gnečo. ~Med plesom sta se oba s Podloga dvignila
1291 VI  |        Gašper tudi za toliko, če si pljune v roke? In Lucija! ~Sakrabolsko,
1292 I   |      Podloga. Sram te bodi." Oče je pljunil na sredo hiše. ~Sinova sta
1293 VIII|       kapati solze na belo javorovo ploskev pred njim. ~Naslednje štiri
1294 V   |          vse to tako zabavno, da je plosknila in prosila Boltežarja: "
1295 VI  |             Lucija se je stisnila k plotu, da bi ji blato ne oškropilo
1296 V   |       prikazal Boltežar. Na lesenem ploščku je držal majčkeno potičico,
1297 X   |               prav gotovo -- še jaz poberem cunje. Ko ste takšni! --
1298 X   |           mati kar huda, češ vse mi poberete, kaj bo zame? Strici pa
1299 III |             je sklenil oče. "Voleta pobijemo, prašiča zakoljemo. Naprosi
1300 VII |        grudil trdo malico in skrbno pobiral vsako drobtinico, ki se
1301 IX  |             naslonili za nekaj ur v pobiti trudnosti. ~Mihor je v lepi
1302 VI  |    primaknila stol in ga povabila: "Pobodite malo pri meni." Že je odprla
1303 I   |         tiho stopil na klop k peči, pobožal Štefo, ji popravil vzglavje
1304 VI  |            je sklonila do nje in jo pobožala. ~Medtem je Gašper trkal
1305 VI  |           pod mizo. Vrnil se je, ga pobral in skril pred Lucijo v stensko
1306 V   |         Lucija, ki ga je spoštljivo pobrala. Vseh oči so jo spremljale,
1307 VIII|    nasmehnila. "Pri kajži mimogrede pobrnjate svoje male opravke; na gruntu
1308 I   |      smrkolinstvo ve vse." Jezna je pobrodila po naluščenem zrnju v merniku.
1309 V   |          tema in nikogar ni tam. Ti počakaj pod oknom." ~"Sam Bog te
1310 IX  |            hitro dvigne Boltežar. ~"Počakajta me!" in zgine. Vrnil se
1311 II  |            enkrat, dvakrat. Nato je počakal. V hiši se je zasvetila
1312 VI  |          težja, korak vse krajši in počasnejši. Ko je zagledala Mrzlikarjevo
1313 V   |            a tako nasilno, da se je pocejalo iz kozarcev in je Lucija
1314 VIII|       Lucija bo umrla!" ~In nato je počenila na tla, vsa drhteča in omagana,
1315 VI  |           konj, pade meni!" Nato je počil z bičem. Koleselj je zaropotal
1316 VIII|            in večerje. Mimogrede je počila na tnali, na stopnicah,
1317 V   |             posode. Drug drugemu so podajali duri, da uboga Maruša, vsa
1318 VI  |          dokler se seveda ni Gašper podal in za odkup vogla svoje
1319 V   |            ne pristopili. ~Prav tik podboja je slonel tudi Boltežar.
1320 II  |                Gašper je obstal med podboji. Na postelji je sedela Lucija.
1321 V   |             ter sedel na posteljo. ~Podkomolčil si je brado in srepo gledal
1322 I   |             hipu oglasilo trkanje s podkovanimi čevlji ob kamniti prag pred
1323 VI  |             je izpodrinila. Toda na Podlcgu ni nihče zinil o njiju,
1324 V   |           volji. Zdelo se je, da so Podlogarjeve shrambe kot blagoslovljena
1325 IV  |       ocoklal. Ga ne maram za deset Podlogov." ~In so jezno srebale cinke
1326 IX  |           otroku, ki je razpostavil podobice po klopi, mu je zasijal
1327 I   |        trkale ob strop. Šimen si je podprl glavo. Gašper je gledal
1328 VI  |           nisi več moja?" jo je oče podražil. ~"Še," je Štefa zatrjevala. "
1329 VIII|            ni kajža," je ljubeznivo podražila Lucija mater in se spet
1330 I   |            dal, bi se Podlog ne bil podrl. In če gresta, se tudi ne
1331 VIII|        Gašper sta še pred sv. Vidom podrla vso travo okrog hiše in
1332 VI  |           vogel hiše, ga bodo možje podrli, da dobimo pot." ~"Oho!"
1333 III |             malenkost je mislil, do podrobnosti vse preudaril. Gašper pa
1334 X   |         Prav na dnu srca, pod vsemi podrtinami, se je dvigala beseda, ki
1335 VIII|             mahal ter vabil, naj se podviza. Zavpiti si ni upal. ~Za
1336 V   |            v čumnato ogledovat gore pogač, potic in cvrtja pa spet
1337 V   |          šego kajžarjev, težke kose pogače vsem, kdor je le stegnil
1338 V   |             hišo, že je zagriznil v pogačo. Lucija pa je med otročad
1339 VI  |       trdemu, z dovtipi zabeljenemu pogajanju. Toda njen smeh ni bil iskren.
1340 VI  |            te za grižljaj tako milo pogleda in zahvali, kakor pa črna
1341 IX  |           zardeli in si samo za hip pogledali v oči. Prošnja in odpuščanje,
1342 IV  |           ste videle, kako je znala pogledati?" ~"Samo fante! Med nami
1343 VIII|         nogo h kraju. Venomer pa je pogledoval na levo, ali gre teta, in
1344 VIII|            Pri tej priči pojdem." ~"Poglej jo prej. Saj si imel ženo." ~
1345 VI  |            jo posadil poleg sebe in pognal. ~Vso pot nista izpregovorila
1346 V   |           in jo vodil v hišo, da jo pogosti. Na pragu sta se brata srečala
1347 I   |           ni vedelo, ali se z Bogom pogovarja ali prepira. ~"Še to kito
1348 III |             je nerazumljivo slišalo pogovarjanje očeta in Gašperja. Oče Šimen
1349 IX  |           mrliču, se je kar gnetlo. Pogovor je hipoma utihnil, ko sta
1350 V   |          sama med seboj, so molčali pogovori. Obrnila sta se vsak v svojo
1351 II  |               Pustimo norčije in se pogovorimo, kot gre," jih je ves zresnobljen
1352 VIII|             domov. ~Po vsakem takem pogovoru se je Lucija zamislila vase.
1353 I   |         zginil v hlev, kjer je imel pograd, da je kdo pazil na živino
1354 II  |             na kljuko nad vzglavjem pograda in legel, kakršen je bil.
1355 VII |       Streha ni držala. Med revnima pogradoma -- Mihorjev je imel novo,
1356 III |            poklicalo. Obstal je pri pogradu in pomišljal. Nato je obesil
1357 X   |           mu drsa poje in pripeva k pogrebu, je sklical sinove: ~"Sedaj
1358 X   |                    X ~Po opravljeni pogrebščini so bili vsi s Podloga zbrani
1359 VI  |           utegnejo kar naenkrat vsi pogrešiti zdravo moč sinov in -- kaj
1360 VIII|         ženske s takim težkim delom pogubljate moški, pa se izgovarjate,
1361 VIII|           hudega sna. Njena roka je poiskala Gašperjevo. ~"Gašper, jeli,
1362 I   |       nadaljevala. Moški so vstali, poiskali vsak svoj kot, kamor so
1363 VI  |         Bogu! Kar z menoj! In nazaj pojdeva." ~Lucija je šla kot ovčica
1364 VII |            Rudar je izpil. ~"Plesat pojdita." ~"Se nama ne ljubi," ga
1365 X   |         Šimen začutil, kako mu drsa poje in pripeva k pogrebu, je
1366 V   |          shrambe kot blagoslovljena pojedina v puščavi. ~Ko je pa udarilo
1367 I   |             latvici, stroki so spet pokali pod prsti Maruše, suha koruza
1368 IX  |            izprogovoril Boltežar in pokazal s prstom na nove rjuhe. ~
1369 VIII|            ji vse razodene, otročka pokaže in jo povabi na Podlog. ~
1370 II  |            še mati. ~"V nedeljo vam pokažem norce, ko pridemo. Le glejte,
1371 VII |            kražem razpeljane rumene poke, so bile umazane, kakor
1372 I   |             vsak svoj kot, kamor so poklekali že desetletja vsak večer,
1373 VI  |            njej svatovščine. Oče je poklical najemnice, jih plačal, Lucija
1374 VIII|         duri. ~"Kje si, Gašper?" je poklicala polglasno. ~Gašper je planil
1375 III |             da ga je nenadoma nekaj poklicalo. Obstal je pri pogradu in
1376 VI  |         večnost zaležala? Stopim ju poklicat." ~Oče je rahlo namrgodil
1377 I   |            Maruša je luščila fižol. Pokljanje suhih strokov, pošumevanje
1378 VII |           ležišču vznak in gledal v poko na stropu. ~"Veš, Boltežar,
1379 VI  |        Zvečer je ni bilo spraviti k pokoju: šivala in krpala je perilo
1380 VIII|            šinila deklica kvišku in pokolcevaje med jokom opravljala Lucijino
1381 V   |             si je primeril suknjič, pokril klobuk, pa tipal rdečo žido
1382 I   |         palec v kropilček za vrati, pokropil otroka, ga prekrižal in
1383 IX  | Podlogarjeva ter prijela za vejico, pokropila in pokleknila. Ljudje so
1384 III |             Ni tiktakala ura, ki je pokvarjena visela pod stropom. Samo
1385 VIII|          nase, da bi le bilo Luciji polajšano. ~"Moli, Gašper, da nama
1386 VI  |             čuda odsedalo. ~Še pred poldnem je bila navlečena in zašarjena
1387 V   |             in sta se ločila. ~Krog poldneva so se vrnili svatje od fare.
1388 VIII|         skladovnici drv je poravnal poleno, kamen, ki se je valjal
1389 VIII|           si, Gašper?" je poklicala polglasno. ~Gašper je planil k njej. ~"
1390 I   |        dekličjo glavico in jo nežno poljubil. In še enkrat se je zagledal
1391 V   |             vrata. Dekleta so sredi polke popustile plesalce in pritekle
1392 IX  |            Lucijini poroki, so bila polna ljubezni. ~
1393 VI  |         strežajke in kuharice imele polne roke dela s pospravljanjem.
1394 VII |             se stenjem napisali vse polno črnih jezikov po steni.
1395 VI  |         rokah in gledala, kam bi jo položila. ~"Pri tebi!" je veselo
1396 VI  |            zapisano: >Če brat bratu pomaga, sta kakor trdno mesto!< --
1397 VIII|            sobi s povešeno glavo. ~"Pomagajte!" je vzdignil Gašper roke. ~"
1398 VIII|           tukaj. Lucija, kaj naj ti pomagam?"  "Nič; saj ne moreš. Pri
1399 VIII|             je le utegnila, skrivaj pomagat. S skrbjo je ogledovala
1400 VI  |     delavniški preoblekla in začela pomagati. Šimen je prišel iz hleva,
1401 VI  |             pridejala kos slanine: "Pomalicajte; k nam je navkreber." ~Vorena
1402 I   |               je izustil hripavo in pomeril proti durim. ~"Ne gani se,
1403 VII |             meh, Peter Pokora se je pomešal med gnečo. ~Med plesom sta
1404 III |                Za deklo!" ~Mihor je pomežiknil sam sebi in se zasmejal,
1405 V   |          sta se brata srečala in si pomežiknila. ~***  Trda noč je bila.
1406 VIII|             prosim." ~Štefka ni nič pomislila na malico. Stekla je po
1407 IX  |             Belo postlani postelji, pomita tla, šopek, ki ga je bil
1408 I   |        poslušala," je sodila in šla pomivat. ~"Nocoj se zmenimo," je
1409 III |            Obstal je pri pogradu in pomišljal. Nato je obesil luč, šel
1410 VII |                    VII  Kaj zgodnja pomlad je prišla. Podlogarjeva
1411 III |          drugod! Kaj takega svet ne pomni. Mihor, le obljubi mi. Veš,
1412 VIII|                Ali naj stopi kdo po pomoč k fari?" je zaskrbljen vprašal
1413 VIII|        prišel do besede. ~"Človeške pomoči ni. Je zamujeno. Okužena
1414 I   |              prav taka je!" Nato je pomočil palec v kropilček za vrati,
1415 IV  |          Krojač si je najel kar dva pomočnika in šival noč in dan in pel
1416 IV  |             pa pravim, naj ima tega pomolajdeža dolgega. Enkrat sem plesala
1417 III |        vzdihnil Gašper. Vsi so spet pomolčali. V sobici je bilo čisto
1418 I   |        Maruša je nabrala šobo in jo pomolila proti Mihorju: "Mm --" in
1419 VI  |           ustom. Niti čelo se mu ni pomračilo. ~"Oče, ušla sta od hiše,"
1420 V   |          prag od hiše, dokler te ne poneso." In je prijel nevesto,
1421 I   |           sinovi so se za spoznanje ponižali ob tem udarcu. ~"Rekel,
1422 VI  |         njivo. Ali ne?" ~"Preveč je ponižanja zate." ~"Obljubil si, da
1423 VIII|     prestregel Lucijo, da se ni šla ponižat k sinovoma, se je vsa spremenila.
1424 VIII|            ran božjih, nikoli se ne ponižuj tam, kjer se ne smeš. Če
1425 I   |            kdo pazil na živino tudi ponoči. ~Oče je zapahnil za njim
1426 IX  |            k bratoma. Ker sta imela ponočno delo, sta bila oba doma;
1427 II  |          sta opravila z očetom?" je ponovila glasneje, da je slišal tudi
1428 IX  |            trg. ~Mihor je še enkrat poočital bratu preglasni jok, nato
1429 III |             ki ga je dobila Plavka, popraskal med rogmi voleta, ki je
1430 VIII|            se ji je odvezala; ni je popravila, za vogel jo je nesla s
1431 VIII|            za vinar krivice, jo bom popravljal jaz. In če jo boš ti komu
1432 III |             iz strdenja." ~"Pa tudi poprime. Saj smo jo imeli v dnini." ~
1433 VII |          gre, nama gre." ~"Zlepa ga poprosiva. Če ga zgrda, bi slabo opravila." ~
1434 V   |              Dekleta so sredi polke popustile plesalce in pritekle gledat.
1435 VIII|         nazaj; v skladovnici drv je poravnal poleno, kamen, ki se je
1436 VIII|        Slaboten se nam zdi. Kako mu porečemo?" ~"Gašperček," je veselo
1437 IX  |         kakor otrok. ~"Ne tuli! Kaj poreko ljudje?" ga je potresel
1438 V   |           bila določena spalnica za poročenca. Teta in botra sta za seboj
1439 V   |           Svatje so se zgrnili krog poročencev, progarji so igrali in ženin
1440 V   |             Mihor, ki se mu je črta poroge rezala globlje in globlje.
1441 II  |         mislil. Oče, Lucija, brata, poroka, svatba -- vse je bila ena
1442 VI  |             je vžgal dan in letnico poroke. ~"Na, Lucija, zate in za
1443 III |     prerodil. Kot bi šlo za njegovo poroko. Na vsako malenkost je mislil,
1444 VI  |          glavi. Šimen je obrnil, jo posadil poleg sebe in pognal. ~Vso
1445 IV  |         Gruntarji so se stisnili in posadili Podlogarja medse. ~"Zahvaljen,
1446 V   |     završalo je med svati, ki so se posajali krog miz, šibečih se od
1447 II  |             jo pove Božnarjevim, in posebej še za Lucijo eno. Kje so
1448 VI  |          snahe izredno postrežbo in posebno dobre priboljške, ki jih
1449 VIII|             oba garata; mar naj jaz posedam? Sicer pa to delo krog hiše --
1450 II  |            kvišku. Samo trenutek je posedel na stranici, nato je oprezno
1451 X   |                Glejte, fantje, same poseke -- vse okrog golo in izmozgano.
1452 III |         svatbi." ~"Preprosim ju." ~"Poskusi!"  Oče je zataknil pratiko
1453 IX  |      ljudska sodba. ~Podlogarja sta poslala na vse plati sle, da so
1454 X   |        sončni strani hiše za kot na poslednja leta. Pa ne samo sebi. Vsem
1455 IV  |     Poslušali so Podlogarja, kot se posluša kralj, ko jim je razodeval,
1456 II  |         Lucija pri nas." ~Božnar je poslušal z odprtimi usti, materi
1457 IV  |             ni bilo več žal besede. Poslušali so Podlogarja, kot se posluša
1458 V   |           breme blaga ih jestvin in posode. Drug drugemu so podajali
1459 V   |          dninarice so ribale tla in posodo, čev1jar je klepal po kopitih,
1460 VIII|          prepovedal hoditi z doma: "Pospravi vse okrog hiše in očakuj,
1461 VI  |             imele polne roke dela s pospravljanjem. Lucija je smuknila takoj
1462 VI  |            preverjena, da se ji pot posreči, in smehljaje se je zaspala
1463 VI  |             strašna. Včasih je celo postajala in razmišljevala, ali naj
1464 VI  |           dvignila oči. Vsa trda je postala, ko je zagledala Podlogarja.
1465 V   |       stiskala roke, grenko jima je postalo v grlu, dokler se niso orosile
1466 III |              Zato se kremžiš. Ji pa postani za hlapca, ko ji ne boš
1467 X   |             hišni kovač in sodar: ~"Postarali smo se. V kuhinji je tista,
1468 IV  |            mu je dobrikal Štebuc. ~"Postavi najprej dva štefana na mizo,
1469 VI  |     razmišljala, zakaj. ~Opoldne je postavila obed na mizo že Lucija. ~"
1470 V   |         botra sta nastlali zakonsko postelj. Skoro do stropa so kipele
1471 IV  |             na Podlogu, da bo stala postelja za Lucijo in bo tekla zibka
1472 IX  |            vendar vse drugače. Belo postlani postelji, pomita tla, šopek,
1473 VIII|           da se je Lucija zavzela: "Postojva in duškajva!" Ozrl se je
1474 VIII|             oče naročil, kaj naj še postore ta dan in naj gredo večerjat
1475 VI  |            treba drv. Torej ji bomo postregli in napravili iz gozda vzpenjačo,
1476 VI  |          sprejemal od snahe izredno postrežbo in posebno dobre priboljške,
1477 VII |             sabo in plesali so. ~"V postu noré," je omenil Boltežar
1478 VIII|              da je z voli pripeljal posušeno seno. ~Ko se je na večer
1479 V   |           ne ve ne. ~-- Se mu že še posveti." -- Ko se je dovolj nahudil
1480 VI  |          oči, potem pa se mu je vse posvetilo. Vzdihnil je: "Torej to
1481 VI  |       Maruši je obstala žlica sredi pota in izlila juho. Štefa je
1482 V   |            cele mesece se je včasih potajil in jim prepuščal gospodarstvo.
1483 IX  |             soseščini. Domači so se potaknili, kamor je kdo vedel, in
1484 III |          Gašper je svetil po hlevu, potapljal telička, ki ga je dobila
1485 V   |           na prsi. ~Takrat pa ga je potapljala po rami roka in nekdo se
1486 I   |           angelsko..." ~Tudi oče je potegnil sapo skozi nos in gledal
1487 VIII|           ganil od Lucije. In ko je potekala peta polnoč, se je Lucija
1488 I   |            Vzemi jo! Da bi se sedaj potepel po svetu, to je za psa,
1489 VII |         Boltežar, ne bo drugače, da poterjava očeta za doto." ~"Ne bo
1490 V   |           ploščku je držal majčkeno potičico, vso v rdečih pentljah.
1491 VIII|            so romale po vseh božjih potih, kar je vedel imen, in povsod
1492 IX  |        pripravila tedaj, pred tisto potjo, na kateri jo je ustavil
1493 V   |          roko, od razburjenosti vso potno. Stisnila mu je v dlan križani
1494 VIII|           deteta. ~"Spančka," ga je potolažila botra. "In Špela ga je videla
1495 IX  |            Lucija in Gašperček," je potrdil brat suho, ves odrevenel
1496 IV  |        prišle v krčmo iz navade ali potrebe, marveč od jeze in zavisti.
1497 IX  |           Kaj poreko ljudje?" ga je potresel Mihor. ~"Z vozom sem tu,"
1498 IV  |        vzrojil krojač. ~Kajžarji so potrkali s kozarci ob mizo, da je
1499 V   |          sta se vsak v svojo steno. Potrkalo in zbodlo je za hip v srcu,
1500 II  |           so ga srbeli prsti, da bi potrkljal na kamrno okno, kjer je
1501 VIII|           se sramovala. ~"Kar vdano potrpi, Lucija, žene pridejo pri