Chapter

   1 1 |               nevesta~Daleč po dolini je bilo čuti poznopoletnega
   2 1 |        kmečkega dvorca na Peči. Večer je bil zgoden in mrzel, sive
   3 1 |              zopet dvignile. Iz megla je pršilo venomer, od drevja
   4 1 |             pršilo venomer, od drevja je kapljalo in so kaplje dolble
   5 1 |           umazane vlivale v potok, ki je bobnel globoko pod dolinsko
   6 1 |           dolinsko cesto. Cesta pa se je samotna vlekla ob zidovju
   7 1 |            ovinkom v dolino, ki si jo je bil v tisočletjih preril
   8 1 |            preril potok. Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj
   9 1 |             vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz,
  10 1 |              korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo
  11 1 |              kajti povsem kmečki peči je bilo podobno to mesto, in
  12 1 |                ki so hodili po cesti, je z nekako zavidnostjo gledalo
  13 1 |           vztrajneje in kljubovalneje je legal zgodnji megleni mrak
  14 1 |    zasmehujoče mrazeče in pusto vreme je kipela poskočnica harmonike
  15 1 | nesoglasujočega, nekaj surovoveselega je bilo v teh glasovih, pronicajočih
  16 1 |           sivkastorjavih voda. Nehote je obstal do kolen blaten in
  17 1 |              se zagledal na Peč, kjer je ravnokar sinilo par svetlih
  18 1 |             somrak. V naslednjem hipu je berač -- Lazar vseh svatovanj
  19 1 |             klancu na Peč. Mrzla sapa je nagibala njegovo nemarno
  20 1 |            uborno postavo v stran, ko je lezel po ovinkih nad potok
  21 1 |               hleva, izza katerega se je belila mogočna dvonadstropna,
  22 1 |          krita hiša. Na levi in desni je bilo opaziti nekaj skromnejših
  23 1 |               in shramb. Pred hišo pa je bilo obširno dvorišče sedaj
  24 1 |              hleva. Pod leseno streho je bilo nekaj tovornih voz,
  25 1 |            poljskega orodja. Sicer pa je bilo dvorišče čisto zapuščeno
  26 1 |              beraču zastopil poti, ko je krenil proti dvonadstropni
  27 1 |             durim. ~Prostorna veža ga je sprejela, z leve in desne
  28 1 |          sprejela, z leve in desne se je vsipalo nekaj soparne svetlobe
  29 1 |          ozadju. Skozi vrata na desni je bilo čuti šum in glas hreščeče
  30 1 |              hreščeče polke. Berač se je stisnil skozi vrata prav
  31 1 |            skozi vrata prav tedaj, ko je harmonika utihnila. Nekdo,
  32 1 |         harmonika utihnila. Nekdo, ki je hotel skozi vrata, se je
  33 1 |              je hotel skozi vrata, se je zadel vanj, da je priletel
  34 1 |           vrata, se je zadel vanj, da je priletel berač z glavo ob
  35 1 |          glavo ob vratni rob in se mu je od bolečine zameglilo pred
  36 1 |            zameglilo pred očmi. Berač je videl kakor skozi meglo
  37 1 |        zardelih in razgretih ljudi se je vračalo skozi vrata iz sosedne
  38 1 |              Šum in ropotanje s stoli je za hip preglušilo vse druge
  39 1 |             druge glasove, samo nekdo je klical na ves glas: "Godec
  40 1 |            klical na ves glas: "Godec je žejen, noče gosti!" ~Izza
  41 1 |            noče gosti!" ~Izza mize se je dvignila krepka in rejena
  42 1 |             mrcina ne upijani!" ~"Saj je dobil že dva!" je nekdo
  43 1 |                 Saj je dobil že dva!" je nekdo ugovarjal. ~"Godcu
  44 1 |              zaspi, ga vržem na dež!" je pripomnil znova isti ženski
  45 1 |              isti ženski glas. ~Tedaj je berač pristopil k mizi,
  46 1 |            ostro oko poveljujoče žene je premerilo njegove mokre
  47 1 |               do glave. Trd in osoren je bil njen glas: ~"Odkod pa
  48 1 |          žlahtna mati. Od daleč sem," je odgovoril berač. ~"Kaj?"
  49 1 |           odgovoril berač. ~"Kaj?" se je hudobno začudila žena in
  50 1 |             dovolj?" ~"Imamo, imamo!" je pripomnil ženi nasproti
  51 1 |             pomežiknil nevesti, ki mu je sedela z ženinom nasproti
  52 1 |      potepuhov in beračev". Hrupno se je zasmejal. ~Za hip je švignil
  53 1 |               se je zasmejal. ~Za hip je švignil krepki ženi vesel
  54 1 |             izraz čez lice in z glavo je prikimala možu. ~"Ti Tomaž,
  55 1 |             si že pijan." In tedaj se je zasmejala, vzela kozarec
  56 1 |               njenih besed. In res se je ona dvignila in udarila
  57 1 |              presunljivostjo, tako da je nevesta povesila pogled
  58 1 |         izpustila kozarec. Žena pa se je obrnila k beraču in velela: ~"
  59 1 |        nemarnim kmeticam okoli, da te je gospodinja na Peči zapodila!
  60 1 |             postavi!" ~Koncem mize se je dvignila mlada dekla in
  61 1 |               postregla beraču, ki se je zahvaljeval in klanjal vsem
  62 1 |            zmenila ni več zanj. Berač je stopil k peči. Toda tu je
  63 1 |             je stopil k peči. Toda tu je že sedel nekdo, in videti
  64 1 |             že sedel nekdo, in videti je bilo, da mu ni nič kaj ljubo,
  65 1 |               nimaš v veži prostora?" je govoril mal, suh možiček
  66 1 |               vežo pojdi!" ~"Kaj?" se je oglasila sedaj znova gospodinja, "
  67 1 |          sedaj znova gospodinja, "kaj je to, Luka? Mu ne privoščiš,
  68 1 |          Takoj se mu ogni!" ~"Katra", je zaprosil možic. "Tvoj brat
  69 1 |            meni ga pa nisi." ~Žena se je dvignila izza mize in stopila
  70 1 |              Ali zdaj veš?" ~Možic se je potuhnil in si z raskavo
  71 1 |            obrnil v stran. Žena pa se je, v bokih se zibaje, vrnila
  72 1 |               k mizi. Pijani Tomaž se je zasmejal in nekaj gostov
  73 1 |              Z izzivalnim pogledom se je ozrla gospodinja na nevesto
  74 1 |              Peči, pa tako kisla!" se je ponorčevala žena. Ženin
  75 1 |       ponorčevala žena. Ženin Juri pa je prišel nevesti na pomoč
  76 1 |             mati!" Že zardelo obličje je ženi še bolj zardelo. ~"
  77 1 |           smem biti vesela?" Ozrla se je po mizi in Kocijan, boter
  78 1 |             suho ženo Jurijevo botro, je prikimal trikrat, zamahnil
  79 1 |               biti, kdo pa naj bo? Pa je tudi res, da ga ni v devetih
  80 1 |             Peči." ~"Srečna nevesta!" je zamrmrala sladko in ljubeznivo
  81 1 |                Cilika. ~"Si slišala?" je pogledala Pečanka nevesto.
  82 1 |           Pečanka nevesto. Nevesta se je po sili nasmehnila. ~"Še
  83 1 |             se ne zna tvoja nevesta," je ogovorila Pečanka svojega
  84 1 |          nekaj hipov. Nekako nevoljna je pristavila nato: "Pa saj
  85 1 |            skrb in žalost." ~Sedaj se je Juri posili nasmehnil. Bil
  86 1 |            Juri posili nasmehnil. Bil je šibek in droben človek.
  87 1 |               čudno starikavem obrazu je ležala utrujenost. Oči so
  88 1 |               bile žalostne. Na licih je plamenelo nekaj rdečice,
  89 1 |              bile pomladne. Mogoče se je zasmilil ta hip celo materi.
  90 1 |             ta hip celo materi. Rekla je: ~"Veš li Juri, kaj je pikolit?" ~"
  91 1 |          Rekla je: ~"Veš li Juri, kaj je pikolit?" ~"Pri moji veri!"
  92 1 |           pikolit?" ~"Pri moji veri!" je odgovoril mesto Jurija hlapec
  93 1 |              hlapec Tomaž. Pečanka pa je udarila ob mizo: ~"Neža,
  94 1 |             prinesi pikolita!" ~Dekla je vstala in šla. Mati pa je
  95 1 |             je vstala in šla. Mati pa je govorila sinu: ~"Vidiš Juri,
  96 1 |               ti ne tvoja nevesta. To je treba biti vesel. Kadar
  97 1 |               treba biti vesel. Kadar je Pečanka vesela, morajo biti
  98 1 |           mize, kjer so sedeli posli, je bilo čuti veselo pritrjevanje.
  99 1 |            veselo pritrjevanje. Nekdo je hripavo ponavljal: ~"Tomaž
 100 1 |            nič ne de, nič." ~Tomaž se je ozrl čez mizo in odvrnil: ~"
 101 1 |            čez mizo in odvrnil: ~"Kaj je? Komu ni kaj prav? Ali ni
 102 1 |            Ali ni tebi, Lipe?" ~"Meni je vse prav," je odvrnil lep,
 103 1 |           Lipe?" ~"Meni je vse prav," je odvrnil lep, krepek fant
 104 1 |              vprašaj, kaj hoče." Šime je bil drugi hlapec in čisto
 105 1 |             podoben Lipetu. Cel večer je jedel in pil, medtem ko
 106 1 |            jedel in pil, medtem ko se je Lipe vsakokrat toliko časa
 107 1 |            sobe. ~"Na tvoje zdravje!" je klical Šime Tomažu, ki se
 108 1 |          klical Šime Tomažu, ki se mu je bil približal. Tomaž je
 109 1 |               je bil približal. Tomaž je prijel kozarec in ga izlil
 110 1 |                 Ježeš, kakšna škoda!" je zajavkala suha Jurijeva
 111 1 |              Jurijeva botra. V tem se je oglasila harmonika, in Tomaž
 112 1 |          oglasila harmonika, in Tomaž je začel kriliti z rokama in
 113 1 |          rokama in se vrteti. Lipe se je dvignil in šel iz sobe. ~"
 114 1 |           nevesta pa nič ne plešeta," je zaklicala Pečanka in pahnila
 115 1 |              pahnila Tomaža, ki se ji je bil približal. ~"Ti si pijan,
 116 1 |               na nogo stopaš." Hlapec je omahnil na stol in se krohotal
 117 1 |                ali ne bosta plesala?" je priganjala Katra sina in
 118 1 |             nevesto. ~"Ne bom, mati!" je dejal sin. Nevesta se je
 119 1 |              je dejal sin. Nevesta se je nagnila k njemu. On pa je
 120 1 |             je nagnila k njemu. On pa je vstal in odšel v vežo. Pečanka
 121 1 |              in odšel v vežo. Pečanka je potegnila za seboj Kocijana. ~"
 122 1 |             ne, kaj?" ~"Tisto pa ne," je dejal mož. Botrica pa se
 123 1 |              dejal mož. Botrica pa se je zasladkala: ~"Katrica, še
 124 1 |              ga spraviš." ~Pečanka se je zasmejala in izginila v
 125 1 |               v sosednjo sobo. Prišla je Neža s pikolitom. Tomaž
 126 1 |            Neža s pikolitom. Tomaž ji je vzel vino, Šime pa njeno
 127 1 |               odvedel plesat. Nevesta je bila obsedela skoro edina
 128 1 |               edina pri mizi. Strmela je kakor zamišljena na odprta
 129 1 |          prerivali plesavci. Tedaj ji je položil Tomaž roko na rame. ~"
 130 1 |             bi zaplesala eno." ~"Ne!" je dejala ostro. ~"Pa pila
 131 1 |          ostro. ~"Pa pila boš." Tomaž je držal steklenico pikolita
 132 1 |             ji nalil kozarec. Prijela je in se dvignila ter stopila
 133 1 |                  Stric, nate!" ~Naglo je prijel in nesel plemenito
 134 1 |          plemenito vino na ustnice in je pil slastno. Po strani pa
 135 1 |             pil slastno. Po strani pa je gledal na hlapca, ki je
 136 1 |               je gledal na hlapca, ki je stal še vedno doli pri mizi,
 137 1 |                Hvala, stokrat hvala," je zašepetal hvaležni mož,
 138 1 |            hvaležni mož, toda nevesta je bila že izginila v vežo. ~"
 139 1 |           Drži se, presneto se drži," je mrmral Tomaž za mizo, in
 140 1 |            Tomaž za mizo, in glava mu je hotela zlesti na prsa. Hipoma
 141 1 |          zlesti na prsa. Hipoma pa jo je vrgel kvišku in se zasmejal. ~"
 142 1 |              sama ho-hotela." Nato se je dvignil in potrkovaje z
 143 1 |               k plešočim. ~Nevesta pa je stopila v vežo in iz veže
 144 1 |             veže v kuhinjo. V kuhinji je bilo čuti vikanje dekle
 145 1 |             dekle Marjanice. Pomivala je posodo in se jezila na Nežo,
 146 1 |             ki bi delal. Za ognjiščem je sedel pastir Anže, mala
 147 1 |             pastir Anže, mala deklica je pometala. ~"Ali ni mojega
 148 1 |               Ali ni mojega moža tu?" je vprašala Anica. ~Marjanica
 149 1 |              odgovorila. ~"Tu ga ni!" je dejal Anže. ~"Kaj?" je vprašala
 150 1 |                je dejal Anže. ~"Kaj?" je vprašala sedaj Marjanica. ~"
 151 1 |              Marjanica. ~"Na dvorišču je!" je zaklical nekdo za Anico.
 152 1 |         Marjanica. ~"Na dvorišču je!" je zaklical nekdo za Anico.
 153 1 |          zaklical nekdo za Anico. Bil je Lipe. Za hip sta si gledala
 154 1 |               fant iz oči v oči. Fant je stopil k ognjišču, Anica
 155 1 |              stopil k ognjišču, Anica je odšla, ko je bila rekla: ~"
 156 1 |          ognjišču, Anica je odšla, ko je bila rekla: ~"A tako. Hvala!" ~
 157 1 |              A tako. Hvala!" ~Stopila je na plan in zahipno ni videla
 158 1 |               ni videla ničesar. Bila je oslepljena od luči. Deževalo
 159 1 |               ni več, samo pod oblaki je šumelo in od strehe je žuborelo.
 160 1 |         oblaki je šumelo in od strehe je žuborelo. Nevesta je zaklicala
 161 1 |           strehe je žuborelo. Nevesta je zaklicala polglasno. ~Onstran
 162 1 |      polglasno. ~Onstran pri hlevu se je zganila senca in se ji bližala. ~"
 163 1 |               se ji bližala. ~"Juri!" je ponovila, "ali si ti?" ~"
 164 1 |        ponovila, "ali si ti?" ~"Sem!" je dejal, "ali ne plešeš?" ~"
 165 1 |             ne plešeš?" ~"Ne plešem," je dejala trpko in mu segla
 166 1 |               slabo?" ~"Ni mi dobro!" je odvrnil za hip, "pa ni zaradi
 167 1 |             zaradi tega." ~Privila se je k njemu in čisto blizu lica
 168 1 |          njemu in čisto blizu lica mu je položila usta. Čudna žalost,
 169 1 |         bridkost sta jo obdala, komaj je vedela, kaj govori. ~"Ni
 170 1 |            govori. ~"Ni zaradi tega," je ponovila, "vem!" In krčevito
 171 1 |          ponovila, "vem!" In krčevito je dostavila: "Juri, midva
 172 1 |               vzeti!" ~V tem hipu, ko je izrekla te besede, jih ji
 173 1 |             izrekla te besede, jih ji je bilo žal. Zazdelo se ji
 174 1 |               bilo žal. Zazdelo se ji je, ko da se je ves stresel,
 175 1 |            Zazdelo se ji je, ko da se je ves stresel, in da je nekaj
 176 1 |              se je ves stresel, in da je nekaj zaječalo v njem. Videla
 177 1 |            zaječalo v njem. Videla mu je v obraz. Kljub temi je opazila
 178 1 |             mu je v obraz. Kljub temi je opazila njegove plahe, začudene
 179 1 |           plahe, začudene oči. Čutila je, da se mu trese roka ko
 180 1 |               otroku. Kakor jok se mu je izvilo iz grla. ~"Zakaj?" ~
 181 1 |             reče. ~"Ker sem bolehen?" je vprašal toplo. ~"Juri!"
 182 1 |               vprašal toplo. ~"Juri!" je zaklicala skoro na glas
 183 1 |               Tako sem rekla, zdaj mi je žal. Hudo mi je bilo. Juri!
 184 1 |               zdaj mi je žal. Hudo mi je bilo. Juri! Ti ne boš hud." ~
 185 1 |               ne boš hud." ~Prijel jo je za obe roki, s katerima
 186 1 |               za obe roki, s katerima je zamahnila v zrak. ~"Anica!
 187 1 |            tega ti nisi vedela." ~Ona je zajokala. ~"Toda ne boj
 188 1 |            nimaš mene?" In glas se mu je ogrel, ko je govoril dalje. "
 189 1 |               glas se mu je ogrel, ko je govoril dalje. "Trda ženska
 190 1 |           govoril dalje. "Trda ženska je, še meni ni prijazna. Potrpela
 191 1 |            Potrpela boš, Anica. Nocoj je pila, pa je razposajena,
 192 1 |              Anica. Nocoj je pila, pa je razposajena, jutri bo drugačna."
 193 1 |            jutri bo drugačna." Ona se je umirila. ~"Ne govoriva več
 194 1 |           govoriva več o tem!" ~"Ne!" je dejal mož. "Govoriti morava.
 195 1 |            povedal pred poroko, da se je mati ustavljala moji poroki.
 196 1 |            Ali hočeš biti?" ~"Nočem!" je dejala ona krepko in mu
 197 1 |                kar hoče." In glasneje je dostavila: "Pokorila se
 198 1 |              moja dobra, dobra žena!" je dejal mož. Par trenutkov
 199 1 |               meneča se za dež, ki se je bil ulil znova. ~"Idiva
 200 1 |              nazaj, Juri. Pa veselo!" je rekla Anica. ~Za roke se
 201 1 |              in oduren prizor se jima je nudil. Ob steni je stala
 202 1 |               jima je nudil. Ob steni je stala Pečanka in nategovala
 203 1 |              nategovala harmoniko, da je hreščala v neubranih glasovih.
 204 1 |          plesala, berač in godec. Ker je bil godec šepast in berač
 205 1 |               šepast in berač truden, je bil pogled na nju še smešnejši.
 206 1 |            nju še smešnejši. Tomaž se je držal mize in se tresel
 207 1 |             se tresel od smeha, da se je po mizi polivalo vino. Venomer
 208 1 |           mizi polivalo vino. Venomer je vikal: ~"Presneta Katra,
 209 1 |          Katra! Take pa še ne!" ~Juri je naglo stopil k materi: ~"
 210 1 |              Ali ste pijani?" ~"Kaj?" je zahropela žena, "kaj si
 211 1 |             se vam smejejo!" ~Pečanka je vrgla harmoniko godcu in
 212 1 |              Zaslužila sta." ~Nato se je obrnila k sinu in rekla
 213 1 |               meni mar ljudje. Kdo pa je gospodar na Peči, ali jaz
 214 1 |             Katra, take pa še ne!" se je še vedno smejal Tomaž. Za
 215 1 |             smejal Tomaž. Za pečjo pa je godrnjal Pečankin brat: "
 216 1 |             brata ga pa nima." ~Tedaj je planila žena proti peči.
 217 1 |             Zardelo in tolsto lice ji je od jeze zahripelo in besno
 218 1 |               jeze zahripelo in besno je mahala z roko. ~"In kaj
 219 1 |        nemarni!" ~"Sama sebe poglej!" je odvrnil mož. ~"Ven pojdeš!"
 220 1 |           odvrnil mož. ~"Ven pojdeš!" je klicala ona in ga popadla
 221 1 |               popadla za noge, katere je bil varno potegnil na peč.
 222 1 |             potegnil na peč. Ko pa ga je prijela, je sunil, da se
 223 1 |             peč. Ko pa ga je prijela, je sunil, da se je žena opotekla,
 224 1 |              prijela, je sunil, da se je žena opotekla, in pristavil: ~"
 225 1 |                  Tomaž, nesi ga ven!" je velela ona in hlapec jo
 226 1 |               velela ona in hlapec jo je slušal in se opletaje pomikal
 227 1 |            dovolj ti in tvoj hlapec," je vikal mož, "da bodo vsaj
 228 1 |           kakšna žena si ti ." ~Tu se je vmešal Juri. ~"Mir imejte!
 229 1 |            ali se boste tepli?" ~Žena je drhtela od zadrževane jeze.
 230 1 |         zadrževane jeze. Kljub pijači je čutila, da se je osramotila
 231 1 |               pijači je čutila, da se je osramotila pred gosti in
 232 1 |            gosti in hlapci. Celo sobo je premerila in njen pogled
 233 1 |              premerila in njen pogled je obstal slednjič na nevesti,
 234 1 |               slednjič na nevesti, ki je še vedno stala na vratih
 235 1 |        motrila cel dogodljaj. Stopila je tedaj k nji in rekla: ~"
 236 1 |              sem pijana, kaj?" ~Anici je šinila rdečica čez obraz,
 237 1 |         taščinega pogleda in ozrla se je na moža. Tašča ji je molče
 238 1 |               se je na moža. Tašča ji je molče obrnila hrbet in sedla
 239 1 |          hrbet in sedla za mizo. Luka je lezel s peči, na vratih
 240 1 |               lezel s peči, na vratih je obstal.  "Da ti bo prav,"
 241 1 |             obstal.  "Da ti bo prav," je dejal Pečanki, "grem spat.
 242 1 |              ljuba sestra." ~Tedaj pa je moža nekdo rahlo prijel
 243 1 |              vežo. Par trenutkov nato je vstopil Lipe in Anica je
 244 1 |              je vstopil Lipe in Anica je opazila, da je nastal v
 245 1 |               in Anica je opazila, da je nastal v sobi hipoma mir.
 246 1 |             sobi hipoma mir. Tedaj se je zavedla in sedla na najbližji
 247 1 |              na najbližji stol. Godec je med tem časom raztegnil
 248 1 |            harmoniko. Toda edini Šime je prijel Nežo in jo odvedel.
 249 1 |           Nežo in jo odvedel. Pečanka je sedela ko pribita na stolu,
 250 1 |             pribita na stolu, Juri ji je nekaj dopovedoval. Anica
 251 1 |              nekaj dopovedoval. Anica je opazila, da jo Pečanka neprenehoma
 252 1 |         neprenehoma opazuje. Groza jo je stresla pod tem pogledom,
 253 1 |          stresla pod tem pogledom, ki je počival na nji. Dasi je
 254 1 |               je počival na nji. Dasi je ugibala pogled, je vendar
 255 1 |               Dasi je ugibala pogled, je vendar čisto dobro čutila,
 256 1 |            gleda. Kakor omotičnost se je je polaščevalo. Nekdo, menda
 257 1 |                Kakor omotičnost se je je polaščevalo. Nekdo, menda
 258 1 |               Nekdo, menda Kocijan ji je pripovedoval o neki nevesti,
 259 1 |            balo. Nepopisna tesnost jo je objemala. Siloma je vrgla
 260 1 |        tesnost jo je objemala. Siloma je vrgla telo kvišku, da se
 261 1 |             teh morečih oči. In tedaj je zagledala prav nasproti
 262 1 |          nasproti sebi Lipeta. Videla je njegovo zdravo, resno lice,
 263 1 |              in čudna, čudna misel jo je napolnila, kakor da ga mora
 264 1 |          nikogar nimam, in še moj mož je reven in slab. In one žene,
 265 1 |             tako trdovratno gleda, me je strah. Ne ljubi me, trn
 266 1 |            trn v peti sem ji!" ~Nekdo je položil vlažno roko na njeno
 267 1 |               njeno ramo. Kakor blisk je videla švigniti nekaj rdečice
 268 1 |            Lipetu čez obraz. Ozrla se je. Tomaž je stal za njo. ~"
 269 1 |             obraz. Ozrla se je. Tomaž je stal za njo. ~"Ne plešem!"
 270 1 |            stal za njo. ~"Ne plešem!" je rekla kratko. ~Tomaž je
 271 1 |               je rekla kratko. ~Tomaž je ogovoril Jurija. ~"Lepo
 272 1 |             prijazna pa ni." ~Juri se je nasmehnil in dejal: ~"Ančka
 273 1 |             zakaj ni!" ~V tem hipu pa je ko od gada pičena planila
 274 1 |             izstopile iz glave. Anica je zbledela. Drgetaje se je
 275 1 |              je zbledela. Drgetaje se je ozrla na Lipeta. Žalosten
 276 1 |          Lipeta. Žalosten smehljaj mu je ležal na licu. Anici se
 277 1 |               ležal na licu. Anici se je zdelo, ko da ga razume: "
 278 1 |              V naslednjem trenutku se je usula Pečanki iz ust ploha
 279 1 |           nocoj gre lahko ." ~"Mati!" je kriknil Juri, "kdo vam kaj
 280 1 |                O, nihče mi nič noče," je nadaljevala porogljivo žena, "
 281 1 |                    Mati, imejte mir," je prosil do smrti plašen sin. ~
 282 1 |            smrti plašen sin. ~Soba se je bila skoro spraznila, gosti
 283 1 |        spraznila, gosti so čutili, da je bolje, da se odstranijo,
 284 1 |           odstranijo, samo Kocijan se je bil dvignil in stopil k
 285 1 |                huda beseda ni prida," je kimal in z roko vil, ko
 286 1 |         soproga, suha Jurijeva botra, je gostolela od nekod: ~"Oh
 287 1 |             ne bom več." ~Nekaj hipov je gledala Pečanka brezizrazno
 288 1 |     brezizrazno pred se. Utolažila se je bila toliko, da je izpila
 289 1 |       Utolažila se je bila toliko, da je izpila kozarec vina. Ali
 290 1 |         izpila kozarec vina. Ali pila je hitro in zaletelo se ji
 291 1 |               hitro in zaletelo se ji je.  Ponesreči je bil baš sedaj
 292 1 |         zaletelo se ji je.  Ponesreči je bil baš sedaj tudi godec
 293 1 |            godec prenehal. Pečanka se je vsled tega spet razgrela
 294 1 |           tega spet razgrela in komaj je prišla k sapi, je zakričala. ~"
 295 1 |               komaj je prišla k sapi, je zakričala. ~"Kdo mi ga ne
 296 1 |       privošči? Ti?" ~Z drobnimi očmi je bodla v bolestnožalostno
 297 1 |             osinele ustnice. Zaman se je Anica lovila za nekaj trdega,
 298 1 |         lovila za nekaj trdega, zaman je iskala sebi naproti dobrih
 299 1 |             dobrih in resnih oči Lipe je bil odšel, kakor skozi meglo
 300 1 |              odšel, kakor skozi meglo je videla vstati svojega moža,
 301 1 |               kakor iz čudne dalje ga je slišala govoriti: ~"Mati,
 302 1 |         slišala govoriti: ~"Mati, ali je to sprejem moji ženi? Sedaj
 303 1 |           sprejem moji ženi? Sedaj mi je dovolj." ~Anica je še videla,
 304 1 |           Sedaj mi je dovolj." ~Anica je še videla, kako so se ženi
 305 1 |               in jeze oči, kako se ji je za hip zresnil od vina zabrekli
 306 1 |           vina zabrekli obraz, videla je tudi, da je osuplost izginila
 307 1 |             obraz, videla je tudi, da je osuplost izginila v istem
 308 1 |           mati saj še sina ne ljubi!" je mislila Anica in krog oči
 309 1 |          mislila Anica in krog oči ji je leglo koprenasto in vse
 310 1 |         koprenasto in vse okolu se ji je zavrtelo. Nevesta se je
 311 1 |               je zavrtelo. Nevesta se je bila onesvestila... ~ ~
 312 2 |            petindvajsetimi leti kali, je bilo, da so praznovali na
 313 2 |              In prav tako deževen dan je bil in voda je bobnela v
 314 2 |            deževen dan je bil in voda je bobnela v potoku. In ravno
 315 2 |          potoku. In ravno ta povodenj je bila kriva, da so se bili
 316 2 |            sprli. ~Tako okolu devetih je bilo, in v najlepšem veselju
 317 2 |          trčila z majolikama in Jurca je rekel Juriju: ~"Starejšina
 318 2 |             reče eno!" ~In starejšina je razširil usta in prašal: ~"
 319 2 |              prašal: ~"Naj rečem? Saj je tvoj sin ženin, moj je že
 320 2 |            Saj je tvoj sin ženin, moj je že pozabil, kdaj so mu pripeljali
 321 2 |             da besedo, Juri!" ~In res je dala beseda besedo, in Juri
 322 2 |           dala beseda besedo, in Juri je govoril pametno in dobro. ~
 323 2 |             pametno in dobro. ~In ker je govoril počasi in povedal
 324 2 |              enkrat isto povedati, mu je segel oče Jurca v besedo: ~"
 325 2 |             da sva midva soseda in da je Bog priča, kako sva lepo
 326 2 |                in da sva stara, in da je tvoj sine Lipe vzel Uršo
 327 2 |              ni prav res tako?" ~"Res je res!" je rekla družba. Juri
 328 2 |             res tako?" ~"Res je res!" je rekla družba. Juri pa je
 329 2 |              je rekla družba. Juri pa je gnetel kos kruha in udaril
 330 2 |              vedela vidva mlada ," tu je pokazal na ženina in nevesto "
 331 2 |            sin in moja snaha." ~Tu se je Juriju storilo milo in solze
 332 2 |             in so prikimavali. Mož pa je zahropel in od notranjega
 333 2 |         človeka, ki bi mogel reči, da je bilo kdaj le za toliko prepira
 334 2 |          toliko prepira med nama." Tu je pokazal mož na drobtinico
 335 2 |          drobtinico na mizi, Jurca pa je zastokal: ~"Juri, Bog je
 336 2 |              je zastokal: ~"Juri, Bog je priča, samo resnico si govoril." ~"
 337 2 |               Resnico, samo resnico," je stokal Juri, katerega so
 338 2 |              besede tako prevzele, da je bil ginjen kakor na veliki
 339 2 |               sin in moja hči." Zopet je zajokal, in Jurca je brisal
 340 2 |            Zopet je zajokal, in Jurca je brisal solze ob njem. ~"
 341 2 |         brisal solze ob njem. ~"Hči!" je bruhnil Juri sedaj z vso
 342 2 |             pogledali kvišku. Moža pa je objel nebodrzen pogum in
 343 2 |            nebodrzen pogum in govoril je: ~"Ko je moj sin poročal,
 344 2 |             pogum in govoril je: ~"Ko je moj sin poročal, je bil
 345 2 |                Ko je moj sin poročal, je bil Jurca moj starejšina,
 346 2 |                Jurca?" ~"O vem, vem!" je navdušeno prikimal Jurca. ~"
 347 2 |          otroci? Ali zdaj veste? Tako je rekel: Če boš, Juri, imel
 348 2 |              se ne prepirata." ~Nekdo je nekaj zašepetal, in nekaj
 349 2 |         zašepetal, in nekaj gostov se je zasmejalo. Globoko užaljen
 350 2 |            zasmejalo. Globoko užaljen je dejal Juri: ~"Če ti bolj
 351 2 |            kaj. Ali zdaj veš?" In ker je sin prikimal z glavo, je
 352 2 |              je sin prikimal z glavo, je sklenil Juri: ~"Pa ni dal
 353 2 |                 Pa ni dal Bog, obrnil je drugače. Meni sina, njemu
 354 2 |              veste?" ~"O vemo, vemo!" je hropel Jurca. ~"Zato rečem
 355 2 |               ne jaz ne Jurca, čegava je ." ~"Tvoja je!" je posegel
 356 2 |           Jurca, čegava je ." ~"Tvoja je!" je posegel vmes Jurca. ~
 357 2 |             čegava je ." ~"Tvoja je!" je posegel vmes Jurca. ~Juri
 358 2 |             posegel vmes Jurca. ~Juri je zamahnil z roko. ~"Nisva
 359 2 |             vedela in ne veva, čegava je, zato pa sva napravila tako,
 360 2 |             sva napravila tako, da jo je on meni ponujal, jaz pa
 361 2 |           nisva in hvala Bogu, nosila je mene in njega in bo nosila
 362 2 |               brv." ~"Ne več, stric!" je dejal tedaj nekdo na vratih
 363 2 |        preletel vso družbo. Vse svate je spreletelo ko nekaka groza,
 364 2 |                Ne več, stric!" ~Jurca je planil kvišku. ~"Kaj? Kdo?" ~"
 365 2 |                Kdo?" ~"Zadnji sem, ki je prišel preko nje!" se je
 366 2 |              je prišel preko nje!" se je sam vase smejal tujec. Malo
 367 2 |          krošnjo sklonjeno telo se mu je pri vsaki besedi streslo
 368 2 |              gorele mrzlično,kakor da je vsaka beseda cekin, ki ga
 369 2 |            svoje velike krošnje. Tako je stal na vratih pred svati,
 370 2 |               v plačilo telesu, ki jo je nosilo. ~"He, Martin Krošnja,"
 371 2 |                  He, Martin Krošnja," je viknil Jurca, ko je prišel
 372 2 |         Krošnja," je viknil Jurca, ko je prišel k sebi, "kaj si rekel,
 373 2 |              Nobeden več preko brvi!" je radovalo in se smejalo pod
 374 2 |         smejalo pod krošnjo. Tedaj pa je tujec odložil tovor in pozdravil: ~"
 375 2 |                 In s suhimi ustnicami je cmokal in požiral željno
 376 2 |               za požirkom. ~"Treba te je bilo, Krošnja," je dejal
 377 2 |           Treba te je bilo, Krošnja," je dejal Juri. -- "Pod teboj
 378 2 |          dejal Juri. -- "Pod teboj se je podrla, koliko prigoljufanega
 379 2 |             prigoljufanega denarja pa je v tvoji malhi?" ~"Pošteno
 380 2 |              blago, pošten denar!" se je smejalo nekje iz krošnje,
 381 2 |              njim se ni zlomila, ne," je prikimal svatom Juri, "saj
 382 2 |            prikimal svatom Juri, "saj je sestradan ko pes." ~"Lačen
 383 2 |             pes." ~"Lačen pa, lačen," je resneje dejal Martin. Krošnja
 384 2 |         resneje dejal Martin. Krošnja je kljubovalno molčala. In
 385 2 |       kljubovalno molčala. In molčala je, ko je krošnjar použival
 386 2 |            molčala. In molčala je, ko je krošnjar použival grižljaj
 387 2 |               grižljajem, molčala, ko je izmučeni skopuh použival
 388 2 |               za požirkom. In dasi se je mož z rastočimi močmi z
 389 2 |               nežnostjo oziral nanjo, je molčala, ko da noče umeti
 390 2 |          prelahka, še pre... ~Krošnja je molčala trdovratno, Juri
 391 2 |           molčala trdovratno, Juri pa je presekal nežne misli krošnjarju: ~"
 392 2 |        krošnjarju: ~"Hej, Martin, ali je res, da s hišami kupčuješ?" ~"
 393 2 |                  Kupčuješ, kupčuješ " je jecal mož, "ljubi moji,
 394 2 |            siromaku?" In "siromak" se je boječe ozrl na svojo krošnjo,
 395 2 |           krošnjo, in v resnici se mu je zdelo, da krošnja samozavestno
 396 2 |        Kupčujem, kupčujem!" ~Tedaj se je "siromak" ustrašil in rekel: ~"
 397 2 |               Lepo vest si prinesel," je viknil sedaj Jurca, "glej,
 398 2 |              napravi novo." ~"Sosed!" je dejal nato ženin. ~"Nak!"
 399 2 |             dejal nato ženin. ~"Nak!" je odgovoril hitro onstran
 400 2 |              Jurijev. ~"Otroci moji!" je viknil Juri, "mene boste
 401 2 |             so vsi vprek. Krošnjar se je stisnil v kot in govoril
 402 2 |            svati o brvi, tem jasnejše je postajalo njegovo lice,
 403 2 |               s čudovito nežnostjo se je pritiskal z glavo k svoji
 404 2 |             sedaj ni molčala. Možu se je zdelo, da govori iz nje
 405 2 |                Peč, Peč! ~In tedaj se je zgodilo, da je planil izza
 406 2 |               tedaj se je zgodilo, da je planil izza mize Juri in
 407 2 |            umrl danes zjutraj." ~"Saj je še danes čas!" je zastokal
 408 2 |                 Saj je še danes čas!" je zastokal ob njem Jurca.
 409 2 |          žalost pred bodočnostjo jima je bila vzela vse veselje in
 410 2 |             Peči. ~Krošnjar Martin pa je z lačnimi očmi gledal skozi
 411 2 |            gledal skozi okno, kjer se je delal prvi dan in nastavljal
 412 2 |                Peč, Peč! ~* * * ~Prvi je umrl Jurca. Tedaj je izgubil
 413 2 |             Prvi je umrl Jurca. Tedaj je izgubil njegov sin pravdo
 414 2 |         pravdo v prvi inštanci. Potem je umrl Juri, tedaj je izgubil
 415 2 |             Potem je umrl Juri, tedaj je izgubil njegov sin pravdo
 416 2 |           pravdo v drugi inštanci. Ko je v tretji inštanci dobil
 417 2 |             dobil pravdo Jurijev sin, je prišel krošnjar Martin na
 418 2 |               obema denarja. In potem je prišel še parkrat. Nekega
 419 2 |             še parkrat. Nekega dne pa je prišel brez krošnje in ko
 420 2 |          prišel brez krošnje in ko se je vrnil, je bil gospodar na
 421 2 |            krošnje in ko se je vrnil, je bil gospodar na posestvu
 422 2 |          rajnega Jurce, čegar sinu se je bilo rodilo nekaj let prej
 423 2 |          krstili za Ančiko. Ta Ančika je bila tistega dne ravno shodila
 424 2 |             shodila in njena prva pot je bila z doma. In milo se
 425 2 |               bila z doma. In milo se je storilo njenemu očetu in
 426 2 |             njenemu očetu in vzdignil je roko proti sosedu: "Tudi
 427 2 |               sin pojdeta." In res se je zgodilo tako. In mali Lipe,
 428 2 |        zgodilo tako. In mali Lipe, ki je bil medtem strgal že prve
 429 2 |               strgal že prve hlačice, je prijel mater za roko in
 430 2 |              odgovorila, ali temno ji je postalo od bolečine pri
 431 2 |          bolečine pri srcu. ~Deček pa je dejal modro in resno: ~"
 432 2 |             ne da Peči ." ~In mati se je kljub žalosti nasmehnila. ~
 433 2 |               od strani malega Lipeta je prišel na Peč Martin. Tako
 434 2 |            prišel na Peč Martin. Tako je zavladala na Peči krošnja
 435 2 |              utolažila. Ali motila se je, če je mislila, da bode
 436 2 |       utolažila. Ali motila se je, če je mislila, da bode odslej
 437 2 |      gospodinja na Peči. Nehvaležnost je plačilo sveta. In stara
 438 2 |               sveta. In stara krošnja je občutila to bridko resnico
 439 2 |           resnico v polni meri, ko jo je njen stari suženj vrgel
 440 2 |            zmenil več za njo. Krošnja je hotela sprva s kljubovalno
 441 2 |        pomagalo to sredstvo ni, in ko je začela govoriti, je bilo
 442 2 |             in ko je začela govoriti, je bilo že prepozno, in nihče
 443 2 |            bilo že prepozno, in nihče je ni več poslušal. Zakaj stari
 444 2 |          poslušal. Zakaj stari Martin je bil sedel nekega večera
 445 2 |       popolnoma znorel, prideš, kakor je tvoja dolžnost in kakor
 446 2 |             ni bil popolnoma znorel", je res prišel, in še prav vesel.
 447 2 |               ga ni bil oče. In tedaj je odzvonilo krošnji in rada
 448 2 |             krošnji in rada nerada se je umaknila, kuhajoča onemoglo
 449 2 |           delati in graditi. Izginila je stara slika Peči, novo,
 450 2 |                dvonadstropno poslopje je pogledalo doli v dolino,
 451 2 |               hiše. Za krošnjo, ki se je vila nekje v podstrešju
 452 2 |           nihče, prav nihče. ~Na Peči je zavladalo novo življenje.
 453 2 |               življenje. In vse to se je dogodilo tako čudno hitro,
 454 2 |           izpremembi slediti. ~Vse se je bilo tako čudno izpremenilo,
 455 2 |            plačuje z gumbi. In vendar je bilo vse, kar je zajel,
 456 2 |               vendar je bilo vse, kar je zajel, pravo svetlo srebro,
 457 2 |     oderuštvom prihranjeno. In vendar je krošnjar trosil in ni od
 458 2 |              mislil na težko vest, ki je v zadnjih sunkih utripala
 459 2 |      Hvaležnost sveta! ~Zelo pozno se je bil krošnjar domislil, da
 460 2 |               sina. In čim pozneje se je tega domislil, tem bolj
 461 2 |       domislil, tem bolj goreče se ga je oklenil in razklenil je
 462 2 |               je oklenil in razklenil je železne pesti in srebro
 463 2 |               železne pesti in srebro je teklo, ko da je priigrano. "
 464 2 |             in srebro je teklo, ko da je priigrano. "Za sina!" je
 465 2 |              je priigrano. "Za sina!" je mislil starec in občutek,
 466 2 |               da mu odteka srčna kri, je bil lažji. Za sina! Uboga
 467 2 |             Uboga krošnja! Z zavistjo je gledala, kako gine gora,
 468 2 |                kako gine gora, katero je nanesel starec v nji. Mož,
 469 2 |         nikakih očetovskih čustev, se je bil sedaj na večer svojih
 470 2 |               v svojega sina. Srce mu je paral ta sin, ali oče, ki
 471 2 |          paral ta sin, ali oče, ki se je bil poslovil od krošnje,
 472 2 |              bil poslovil od krošnje, je prenesel vse, in resen pogovor
 473 2 |             da ni nič. ~"Zapravljaš!" je prosilo iz dobe krošnjarjenja. ~"
 474 2 |         Pustite mi, mlad sem." ~"Mlad je!" je odpustil oče in krošnji
 475 2 |                mlad sem." ~"Mlad je!" je odpustil oče in krošnji
 476 2 |            odpustil oče in krošnji se je podrl nov up. ~Mlad je bil
 477 2 |             se je podrl nov up. ~Mlad je bil ta mladi tujec na Peči
 478 2 |       gostilni so ga poznali. Za vino je plačeval, iz Boga in ljudi
 479 2 |         plačeval, iz Boga in ljudi se je delal norca, nesramno sladko
 480 2 |          delal norca, nesramno sladko je pogledoval dekletom v lica,
 481 2 |           pili na njegov račun. Ko pa je bodoči gospodar na Peči
 482 2 |           skupno po njem. Vitežki jih je pognal, šel za njimi v gostilno
 483 2 |              so sedeli oni, pri drugi je sedel on sam in smejal se
 484 2 |             sedel on sam in smejal se je, ves čas se je smejal, dokler
 485 2 |              smejal se je, ves čas se je smejal, dokler niso planili
 486 2 |           planili zopet nanj. In zdaj je šlo za res. In skupila sta
 487 2 |             ženice, njena edina opora je bil, kateremu je hrabri
 488 2 |          edina opora je bil, kateremu je hrabri veseljak prestrelil
 489 2 |        veseljak prestrelil koleno, da je ostal vse svoje življenje
 490 2 |             največji pretepač, kateri je pri tej priliki izgubil
 491 2 |               pretepa. ~Drugega jutra je v podstrešju krošnja notranje
 492 2 |            bodalcem orožnik njega, ki je bil kriv, da so vrgli njo
 493 2 |       ropotijo. Par črnih las, ki jih je še imel, je tisti dan do
 494 2 |               las, ki jih je še imel, je tisti dan do večera osi
 495 2 |               drugega dne, -- vso noč je starec govoril sam s seboj --
 496 2 |         starec govoril sam s seboj -- je nenadoma vstal in se odpravil
 497 2 |               raz Peč. Po par dneh se je vrnil in po par tednih zopet
 498 2 |             zopet šel, tako dolgo, da je sin odsedel kazen. Tiste
 499 2 |             so farani ugibali, kdo da je bil "on" in "ona", ki so
 500 2 |             Domačina bosta menda le!" je modroval kmetič, "kajti