Chapter

1 1 |        trenutkov sta stala v nemi sreči in žalosti objeta ne meneča
2 6 |         to!" ~"Bog pomagaj," je k sreči na desno uho ujela vprašanje
3 19|          po drugih, po izgubljeni sreči? Ali je plakal ko ropar,
4 23|           steklenico, katero je k sreči Marjanica zdaj odnesla. ~"
5 24|          da ogluši v sebi glas po sreči, glas po njem, ki ne more
6 27| oprijemalo one iste bežne slike o sreči ko Katra? Kdo ve? Morda