Chapter

  1 1 |          tu?" je vprašala Anica. ~Marjanica ni odgovorila. ~"Tu ga ni!"
  2 1 |           Kaj?" je vprašala sedaj Marjanica. ~"Na dvorišču je!" je zaklical
  3 5 |         kuhe," je čebrljala dekla Marjanica, vrteča se po kuhinji, "
  4 5 |       temi besedami se je obrnila Marjanica proti Anici, ki je pila
  5 5 |           je povzela zopet besedo Marjanica. "Sem malo gluha, to se
  6 5 |            In te Neže," je hipoma Marjanica izpremenila vsebino govora
  7 5 |       Nežo?" ~"Kajpak, da sem jo, Marjanica," se je šalil fant. "V prvi
  8 5 |       mašo." ~"A tako!" je dejala Marjanica, "da sedi. In doma je toliko
  9 5 |     prešica." ~"Le sama mu povej, Marjanica," je odvrnil dobrodušno
 10 5 |          je?" je razumela napačno Marjanica, "naj le bo, naj le sliši
 11 5 |       bila vsula otrobi v posodo. Marjanica je pristopila k nji in se
 12 5 |             Seveda," je prikimala Marjanica, "za dvakrat seveda!" Nato
 13 5 |          seveda!" Nato je zmešala Marjanica krmo in hotela prijeti posodo,
 14 5 |      skupaj!" ~"Kaj?" je vprašala Marjanica, in ko je prijela Anica
 15 5 |    zasmejal: ~"Zdaj boš pa gospa, Marjanica. Sama nevesta ti pomaga." ~"
 16 5 |     uporabi desnega ušesa odzvala Marjanica, "ti bi še psa pahnil nazaj
 17 5 |         prav dovolj," je sopihala Marjanica. ~"Saj težko ni, a v prste
 18 5 |           Reže, reže," je doumela Marjanica. "Pa po zimi, po zimi je
 19 5 |           in srbi in ščiplje." In Marjanica je strahoma pogledala k
 20 5 |     vljudnimi priimki je govorila Marjanica z njimi. Nato pa se dvignila
 21 5 |        Kaj je rekla?" je vprašala Marjanica. ~"Kaj neki bo rekla!" je
 22 5 |           ti jih dala," je vikala Marjanica. ~"Pet si jih dala, pa jih
 23 5 |   ješprenu " ~"Kaaj?" je zatulila Marjanica posluživši se desnega ušesa, "
 24 5 |     ljudje božji, ste slišali?" ~"Marjanica!" je bilo čuti iz sobe,
 25 5 |          iz sobe, in v hipu se je Marjanica umirila. Ta hip je prišel
 26 5 |         je bilo čuti drugikrat: ~"Marjanica!" ~"Ali mene hoče?" je vprašala
 27 5 |           mene hoče?" je vprašala Marjanica Jurija in Anico. ~"Tebe,
 28 5 |       škodoželjno prikimala Neža. Marjanica je šla v vežo in onstran
 29 5 |           mogoče," se je začudila Marjanica. ~"Pa je," je sitnost stresala
 30 5 |          vstopila Katra in za njo Marjanica. ~"Nekam prehlajena sem,
 31 5 |            predobro," je govorila Marjanica in niti pogledati si ni
 32 5 |           vpijete. Zapomni si ti, Marjanica, da ne misli, da smo vsi
 33 5 |       Neža s posodo. ~"Kaj pa ti, Marjanica," se je obrnila nato Katra
 34 5 |           desno uho prisluškujoča Marjanica. Katra pa je stopila na
 35 5 |      Anica sama, dokler ni prišla Marjanica z obelo in se nato vrnila
 36 5 |         Anica. ~Tedaj je vstopila Marjanica. Katra je potegnila Anici
 37 5 |          obelo," se je pritaknila Marjanica, "pa sem urezala nekaj več!" ~"
 38 5 |          nič." ~"Kaj?" je klicala Marjanica za odhajajočo. "Zdaj pa
 39 5 |        tudi vi gluha," je očitala Marjanica. Anica ji je obrazložila
 40 5 |              Kaj?" se je začudila Marjanica, "ne bosta jedla, ne bosta?
 41 5 |           je še glasneje zgražala Marjanica, "tako, tako. Z doma gresta
 42 5 |          vino." ~"Lepo te prosim, Marjanica," je prosila Anica, "govori
 43 5 |        modro in pomežiknil Anici. Marjanica pa se je ustopila predenj: ~"
 44 5 |           poslužuje desnega ušesa Marjanica, "očistila bom krompir,
 45 5 |        Anica!" ~"Kaj?" ni slišala Marjanica. ~"No, Anica," je pristopil
 46 5 |          imam mastne roke, naj te Marjanica." ~"Ti me boš, Anica," je
 47 5 |          nerodni!" se je začudila Marjanica, "vi nesrečni otrok, kako
 48 5 |         se morete tako vrezati." ~Marjanica je hitela povezovat krvaveči
 49 5 |             je vprašala usmiljeno Marjanica. ~"Boli, boli!" je plakala
 50 5 |         in se ji nasmihala, ko je Marjanica hvalila njeno marljivost;
 51 5 |         žalostno, da je končno še Marjanica izgubila dobro voljo in
 52 5 |        voljo in umolknila, srečna Marjanica vpričo nesrečne neveste
 53 6 |     hitreje, zakaj prišla je bila Marjanica in govorila po svoji preprosti
 54 6 |  Marjanico in jo burno vprašala: "Marjanica, ali je to lice, ali to!" ~"
 55 6 |         desno uho ujela vprašanje Marjanica, "saj imate oči, to je lice.
 56 7 |       vsaj hotela dokazati, da je Marjanica zmaj, ki ljudi ubija in
 57 7 |       paznico v Begunje, nakar je Marjanica čisto resno dostavila, da
 58 7 |      stranki nespravljeni razšli. Marjanica je postala na vratih v hišo
 59 7 |        preslišala z desnim ušesom Marjanica, ali da vsaj nekaj odgovori: "
 60 7 |         pogan," je sedaj razumela Marjanica. "In zakaj no, zakaj bi
 61 7 |               Tomaž?" je vprašala Marjanica. ~"Goldinar," je odvrnil
 62 7 |      odvrnil tožno Luka. ~Najbrže Marjanica ni razumela moža. Zato je
 63 7 |          Kakor hočeš," je mrmrala Marjanica, "še rad bi ga, pa ga ne
 64 7 |         in da se ji roke tresejo. Marjanica jo je skušala oživiti in
 65 7 |           vem nekaj!" je odvrnila Marjanica, ki se je bila privadila
 66 8 |          strinjal. Na to se je še Marjanica domislila, da ji je že večkrat
 67 8 |          ta predlog odkloniti, in Marjanica je bila celo toliko nevljudna
 68 8 |         Begunje za paznico, in je Marjanica nato pripomnila, da se to
 69 11|          razbeljena, ker je pekla Marjanica kruh. Slednjo njeno besedo
 70 11|      njeno besedo je slišal Luka. Marjanica je tožila Anici, ki ji je
 71 11|       kruh v peč, in ko je končno Marjanica oštela še Jerico, katera
 72 12|         drugem robu mize ob Neži. Marjanica ni jedla nikoli skupaj z
 73 14|      toliko globokotajnega, da je Marjanica dejala nekoč, dasi ni mnogo
 74 14|           enako srečo. Nato ji je Marjanica s solzami v očeh poklonila
 75 15|           hotela pozdraviti Anico Marjanica, ker pa je bila pričujoča
 76 15|        sem, neroda!" jo je oštela Marjanica. Neža pa se je izgubila
 77 15|       brez sanj do jutra. ~* * * ~Marjanica je stopila na prag. Imela
 78 15|           Juriju zelo poslabšalo. Marjanica jo je videla zgodaj zjutraj
 79 15|      daleč in taka. ~Pogledala je Marjanica na cesto doli. "Ni je še,"
 80 15|           da čuje Jurijev glas. ~"Marjanica, ali še ni Anice?" ~"Ni
 81 15|              Ni je, ne!" je rekla Marjanica in se ozrla. Toda nikogar
 82 15|              Kaj?" se je vprašala Marjanica. "Saj sem slišala, gotovo
 83 15|         bolan. Vendar se je ozrla Marjanica na okna. Bila so vsa zaprta.
 84 15|           so vsa zaprta. Tedaj je Marjanica zatrepetala in pobegnila
 85 15|            Kje je Juri?" je sopla Marjanica burno. Začudena jo je pogledala
 86 15|           Katra. "Saj je zaspal!" Marjanica ni odgovorila nič. Njeno
 87 15|           je klical!" je šepetala Marjanica. ~"Ti noriš!" je rekla Katra.
 88 15|           noriš!" je rekla Katra. Marjanica jo je prijela za roko in
 89 15|           pošljite, pošljite!" In Marjanica se je drhteč zgrudila na
 90 15|          spi " ~"Spi," je drhtela Marjanica, "telo spi, duša pa hodi
 91 15|           oknu in videla, da leti Marjanica v divjem teku čez dvorišče.
 92 16|          še dalj bi bila tolažila Marjanica, da se ni zjokala sama.
 93 16|            Bo, bo!" je pripomnila Marjanica, "vse bo dobro. Eh, Bog
 94 17|           časov Anici na lice, in Marjanica, ki je imela slaba ušesa
 95 17|         že izvedelo." ~In tako je Marjanica odlašala in dvomila, da
 96 17|    govoriti z Anico. Končno se je Marjanica vendar toliko osmelila,
 97 17|         jutro vse pove. In res je Marjanica hotela drugo jutro izvesti
 98 17|            In čim bolje je iskala Marjanica pripravne besede, tem manj
 99 17|          njeno zmedo: ~"Kaj ti je Marjanica?" je vprašala. ~Tedaj je
100 17|      vprašala. ~Tedaj je začutila Marjanica, nekaj podobnega, kakor
101 17|          je napravil, je!" ~"Vem, Marjanica!" je dejala čisto mirno
102 17|             Aha!" se je oddahnila Marjanica. Toda v naslednjem hipu
103 17|         pa ne govorive več o tem, Marjanica, ni treba!" ~"Ni treba!"
104 17|   ponovila še vedno napol zmedena Marjanica in odšla nezadovoljna sama
105 17|         ohraniti tako mirno lice, Marjanica ni mogla misliti, kakor
106 17|          in na način, o kakoršnem Marjanica seveda ni mogla imeti niti
107 17|           mislila, da bode to ali Marjanica ali Jerica, je odprla vrata.
108 17|       klical z zadnjimi močmi, in Marjanica ni sanjala, in je bil res
109 17|         silo jo je privedla nazaj Marjanica in jo spravila v posteljo.
110 17|          ji lahko!" je pripomnila Marjanica pikro. ~ ~
111 18|        kuhinjo, tako, da se je je Marjanica zelo ustrašila. Toda Anica
112 18|            in mukoma je kašljala. Marjanica jo je gonila v posteljo
113 18|           v spalnico in je legla. Marjanica je prišla za njo in ji prinesla
114 18|      pozno. Najbrže je spala tudi Marjanica. Pri vedno hujih sunkih
115 18|       kriknila Anica na vso moč: "Marjanica!" ~V naslednjem trenutku
116 18|         hipov pozneje je spravila Marjanica vse na noge vičoča in letajoča
117 18|        ali jo je kmalu zapustila. Marjanica in Jerica pa ste ostali
118 18|        jutra, bedeči in žalostni. Marjanica je s skrbjo pomislila, da
119 18|        hiši. ~"Nocoj!" je mislila Marjanica, in ko da ji umira lastna
120 18|        bili na Peči te dni, ko je Marjanica zažgala kruh, presolila
121 18|          sploh ni mnogo jedel, in Marjanica bi bila morda še zbolela,
122 18| pristavila Katra, tega Neža, tega Marjanica, tega zopet Neža za Šimna.
123 18|          je zgodilo, da je prišla Marjanica in videla prekipevajoč Nežin
124 18|         pijače. ~Medtem je sedela Marjanica pri Anici, katera se je
125 18|        nepopisni grozi jo je čula Marjanica govoriti in izpraševati: ~"
126 18|        obupnejši: Kam, kam, kam? ~Marjanica je tulila od bolesti: ~"
127 18|        beseda: ~"Kam, kam, kam?" ~Marjanica je z drhtečimi rokami iskala
128 18|        videti, da se pregibljejo. Marjanica se je dotaknila z desnim
129 18|        možu, k Juriju!" ~Tedaj je Marjanica padla na kolena in začela
130 18|       kristjanov, vrni jo, vrni!" Marjanica je molila tako in venomer
131 18|           je rekel: ~"Rešim jo!" ~Marjanica je planila kvišku in strmela
132 18|          Kdo ste vi?" je vprašala Marjanica. Beračica se je nasmehnila.
133 18|    ustnicama. ~"Hanca!" je dejala Marjanica kakor v sanjah. ~ ~
134 19|     poslal, sam Bog," je govorila Marjanica, in njen skrbipolen obraz
135 19|        noč!" ~"Žejna?"je vprašala Marjanica. V naslednjem trenotku se
136 19|          jo ozdravi!" je govorila Marjanica. Beračica se je bila sklonila
137 19|          rešitve?" je zatrepetala Marjanica. ~Beračica je strmela nemo
138 19|         tišina je vladala v sobi. Marjanica ni genila. Prepričana je
139 19|           je morala premišljevati Marjanica in v zavesti, da se to vse
140 19|              Kaj?" se je začudila Marjanica. ~"Sem ušla iz ječe," je
141 19|     naprej!" ~"Hanca," je prosila Marjanica, "ali ji nočeš pomagati?" ~"
142 19|         pa je že stopila iz sobe. Marjanica je stekla za njo in jo peljala
143 19| naslednjem trenotku je ležala, in Marjanica jo je slišala smrčati. Vrnila
144 19|     slišala smrčati. Vrnila se je Marjanica k bolnici in ni mogla priti
145 19|           Hanci. Tembolj pa se je Marjanica čudila, kako da je bila
146 19|         sile, ta bo še plesala!" ~Marjanica je spremila Hanco do vrat.
147 19|               Zakaj?" je vprašala Marjanica. ~"Zato," je rekla trdo
148 19|       Zato," je rekla trdo Hanca. Marjanica pa je odvrnila: ~"Pa ne
149 19|       reči kaj takega?" je tožila Marjanica. ~"Sem naročila, naj ji
150 19|        bilo Luki. Ko se je vrnila Marjanica po stopnicah, potem ko je
151 19|        vprašal: ~"Lepo te prosim, Marjanica, povej mi, kdo je bila?" ~
152 19|        kdo je bila?" ~Tedaj se je Marjanica domislila, da ji je Hanca
153 19|        spala. Za sveto ime božje, Marjanica, povej mi, kdo je bila!" ~
154 19|          povej mi, kdo je bila!" ~Marjanica se je hudo razjezila in
155 19|          Tedaj je stopila iz sobe Marjanica. Katra ni rekla nič. Luka
156 20|          se trese rosna kapljica~"Marjanica, ali še ni nič salate na
157 20|          ni nič salate na vrtu?" ~Marjanica je začudena pogledala Anico.
158 20|         pomagal in bo!" Za hip je Marjanica je prestala, potem pa je
159 20|        boste bali!" je pripomnila Marjanica. ~"Oh," je dejala za trenotek
160 20|        nimam." ~"Hm!" je odvrnila Marjanica in pri sebi je mislila: "
161 20|          prej k moči." Na glas je Marjanica pripomnila tole: ~"Za to
162 20|         si mislil, glejte no." In Marjanica je pri vsej tej vzpodbudni
163 20|       Prav res, staro norico!" In Marjanica je pustila Anico samo. In
164 20|          vedi, kje je bila dobila Marjanica na krožnik berivke. Z veselja
165 20|          in samo strah. ~Tedaj je Marjanica vrgla berivko v stran in
166 20|      ženskama naproti, dasi ga je Marjanica merila z divjimi pogledi. ~"
167 20|       nagiblje nad Aničina usta. ~Marjanica je stopila v sobo z vročim
168 20|             pravi proti ženskam. ~Marjanica pristopi. ~"Anica, ali spite?
169 20|     recite, da boste pili!" kliče Marjanica in ji pritisne vina na ustnice.
170 20|          luči sine hipoma v sobo. Marjanica zatuli divje, skoro boječe
171 20|          tako dolgo spala? Kje je Marjanica, kje je babica? Nikjer nikogar.
172 20|           ali tašča se ne gane. ~"Marjanica," šepeta Anica in vrže siloma
173 20|          v solzah. ~"Zakaj jočeš, Marjanica?" je vprašala Anica; "glej,
174 20|           smehljala, medtem ko je Marjanica še venomer jokala. ~"Zakaj
175 20|    vznemirjena Anica. Tedaj se je Marjanica dvignila, zbrala vse svoje
176 20|        tudi Anici storilo milo: ~"Marjanica," je rekla, "zakaj si me
177 21|         odbirala krompir za seme. Marjanica jima je bila naročila, naj
178 21|            kje pa sta?" je iskala Marjanica. Anže je stiskal Jerici
179 23|           Sirkovo. Tam je pa naša Marjanica. Pa kdo gre neki z njo?
180 23|    ničesar povedati?" je vprašala Marjanica. ~"Moški je postal!" je
181 23|           Lepo si zrasel, lepo!" ~Marjanica je dejala: ~"Razkaži malo
182 23|     steklenico, katero je k sreči Marjanica zdaj odnesla. ~"Ali ne pijete
183 25|       hišo. Iz hiše mora!" ~Ko je Marjanica doumela, kaj je v hiši,
184 25|      Nekako pomilovalno je dejala Marjanica proti Anici: "Boji se pa,
185 25|         je odvrnila Anica, "glej, Marjanica, za Jurčka sem v skrbeh!" ~
186 25|          pomilovalno je pogledala Marjanica Anico. Še nikdar je ni tako.
187 25|          jo prenašali v zidanico. Marjanica in Luka sta jo nesla. Stopil
188 25|         nesla. Stopil je k njima. Marjanica je bila povila deklico v
189 25|             je vprašal on. Ali ne Marjanica, ne Luka mu nista odgovorila.
190 25|          za njima. Toda, ko mu je Marjanica zaprla vrata pred nosom,
191 26|        zdravnika~"Luka," je rekla Marjanica, "ali znaš molčati?" ~Luka
192 26|      Jeričini postelji je slonela Marjanica. ~"Tisto noč, ko je naša
193 26|         skoro umrla," je govorila Marjanica, "si jo videl --" ~"Hanco!"
194 26|           poznaš?" se je začudila Marjanica. ~Prikimal je. ~Marjanica
195 26|         Marjanica. ~Prikimal je. ~Marjanica ga je gledala nekaj hipov
196 26|           njej. Vendar pa ni bila Marjanica ena onih, ki bi dolgo visela
197 26|          In zopet ga je pogledala Marjanica debelo. ~"Ne norčuj se!
198 26|     odvrnil Luka. "Zmotila si se, Marjanica. Hanca je bila prej krčmarica." ~"
199 26|       Luka!" je z rokama zalomila Marjanica. "Nikoli ni bila Hanca gostilničarka!" ~"
200 26|           Saj nori," je zastokala Marjanica. Toda Luka ni bil videti,
201 26|          rekel: ~"Ne razumeva se, Marjanica. Ali si ti kdaj videla tisto
202 26|     videla," je odvrnila užaljena Marjanica. "Pred sedmimi leti sem
203 26|         ne poznaš," je zaključila Marjanica. "Zato me poslušaj. Pojdi
204 26|        Zmeden se je dvignil Luka. Marjanica mu je dala še nekaj navodil,
205 26|     zidanice. ~"Glej," je mrmrala Marjanica za njim, "dobrega srca je
206 26|      razumel, kako da ga ni umela Marjanica, in ni on umel Marjanice. ~"
207 26|      vrnil na Peč. ~Srečala ga je Marjanica in ga začudena gledala. ~
208 26|          imaš Hanco?" je vprašala Marjanica nevoljna. ~"Je umrla," je
209 26|     nebesih!" ~Za Luko je stopila Marjanica v shrambo in stopila tik
210 26|          roki držiš?" je vprašala Marjanica. ~Luka je izpustil kamen
211 26|          skočil z brvi!" ~Anže in Marjanica sta ga gledala čudeča se
212 26|           je zgodilo," je mislila Marjanica in odšla. Od vasi sem je
213 26|         je bilo čuti glas zvonov. Marjanica je potegnila črez čelo križ
214 27|          zore do mraka. Prišla je Marjanica. Za silo je Anico spravila,
215 27|         tista grda, gnojna koza! ~Marjanica je povlekla Anico nekega
216 27|           odvrnila krčevito ljuta Marjanica. "Saj pojde v nebesa!" ~
217 28|      pogrešati; vendar pa je bila Marjanica radovedna, kako in kaj.
218 28|           je bila, kakor je rekla Marjanica, "še trikrat neokretnejša
219 28|      začasno ni bilo zasedeno, in Marjanica je rekla, da bi bil zdaj
220 29|         jo je, tako, da je končno Marjanica deklico izvila jezni ženi.
221 29|        razdražene je še ni videla Marjanica. Marjanici se je deklica
222 29|      boste poravnali?" je doumela Marjanica. Zadnje čase je opažala
223 29|            Zadnje čase je opažala Marjanica, da govore na Peči vsi nekam
224 29|          na desno uho kaj slabše, Marjanica niti mislila ni. ~Potem
225 29|        niti mislila ni. ~Potem je Marjanica prosila Anico, naj vzame
226 29|           porečejo Luka, Anica in Marjanica? ~Z vso ljubeznijo je mislila
227 30|    zastokal Luka. ~"Ne," je rekla Marjanica. "Dolgo jo je spravljala,
228 30|     utrujenost in žejo, da, žejo. Marjanica ji je prenesla domačega
229 30|       pred se in si nalila znova. Marjanica je zmajala z glavo in odšla
230 31|       dedinja po nekem gospodu -- Marjanica. Sicer je bila podarila
231 31|         skrila. S to uro je imela Marjanica mnogo križev.Sprva je šla
232 31|           začudila in prestrašila Marjanica. Komaj je bila zaspala,
233 31|         eden, dva, eden, dva!... ~Marjanica je na vse prej mislila,
234 31|         le spomin!" se je stresla Marjanica in skočila v posteljo ter
235 31|     začeli peti prvi petelini, je Marjanica vendarle zaspala in je spala
236 31|           hodila lutka salutirat, Marjanica je spala. ~* * * ~Tudi Anica
237 31|          spomnila se je, da jo je Marjanica videla piti. Kaj bo neki
238 31|            jo je vprašala Anica. ~Marjanica je pokazala z roko na Katrino
239 31|       hodite noter, ne hodite!" ~"Marjanica, za božje ime!" ~"Ne hodite,
240 31|          ne hodite!" jo je vlekla Marjanica z vso silo od vrat.  "Pusti
241 31|      naporom izkušala dvigniti. ~"Marjanica, pomagaj!" je zaklicala,
242 31|            in res je prišla tedaj Marjanica v spremstvu one nove dekle.
243 31|             Mrtvoud!" je šepetala Marjanica. ~V tistem hipu pa se je
244 31|           naj nese takoj županu. ~Marjanica je izročila list županu. ~
245 32|          bila tako sama v sobi. ~"Marjanica, kje si?" je zaklicala.
246 32|           poldnevu jo je posetila Marjanica. Plakajoč se ji je vrgla
247 32|        obe. Pred vsem je povedala Marjanica Anici, da so zaslišali vse
248 32|        zgodilo, Anica!" je dejala Marjanica, "Ali veš, da imamo na Peči
249 32|       Lipe je na Peči!" je dejala Marjanica. ~Tedaj je Anica pogledala
250 32|      Marjanico. ~"Res," je dejala Marjanica, "tisti večer ga je pripeljala.
251 32|       nihče, Anica," je zastokala Marjanica. "Kdo ve, kdo ji je to naredil.
252 32|          spomni!" Tedaj je začela Marjanica izlagati pred Anico jedil
253 32|           Stvari, o katerih ji je Marjanica pravila, so bile za njo
254 32|           razbrati svojih misli. ~Marjanica je bila medtem izložila
255 32|         dal?" je vprašala Anica. ~Marjanica se je namuznila in odvrnila: ~"
256 32|          moraš, moje ljubo dete!" Marjanica je nevede tikala Anico,
257 32|    prošnje uslišati, ali kakor je Marjanica krivo razumela, ni hotel
258 32|           Potolaženo je zapustila Marjanica Anico. ~Z velikim zadoščenjem
259 33|       bodi Jezus Kristus!"~* * * ~Marjanica se je bila napravila prejšnjega
260 33|          bodo sodili," je mislila Marjanica. Toda soba, v katero je
261 33|          navadna pisarnica. Tu je Marjanica zagledala v svoje veliko
262 33|          Marjanici glasno ihteč: "Marjanica, prosta sem!" ~Uradnik je
263 33|  sporočili." ~"Kaj?" se je čudila Marjanica. ~"Pojdite," je dejal uradnik, "
264 33|           Ni mogoče!" je zatulila Marjanica, da so se začudili ljudje
265 33|          okoli sodnijske hiše, je Marjanica viknila v drugo: ~"Hanca!
266 33|     slaboumna, predno se je mogla Marjanica zavedeti... ~Mesec pozneje
267 33|        pozneje ste stali Anica in Marjanica kot priči pri porotnem zaslišanju
268 33|       pozdravljali in blagrovali. Marjanica je bila v velikih skrbeh,
269 34|          deci, ljubljeni in lepi; Marjanica je rekla sicer, da je poredna.
270 34|       rekla sicer, da je poredna. Marjanica je bila zelo srečna in zelo