Chapter

  1 1 |          gospodinja, "kaj je to, Luka? Mu ne privoščiš, da bi
  2 1 |          hrbet in sedla za mizo. Luka je lezel s peči, na vratih
  3 3 |    prijaznejša. Zakaj tako, tega Luka ni mogel umeti, kakor tudi
  4 5 |    prilezel od nekod taščin brat Luka in zlezel za ognjišče ter
  5 5 |        Kaj? Tobaka bi rad? Glej, Luka, tam je oreh. Naberi listja
  6 5 |        kaj bi zopet rad, kaj?" ~"Luka ne berači," se je norčeval
  7 7 |      Goldinar," je odvrnil tožno Luka. ~Najbrže Marjanica ni razumela
  8 7 |            Ne morem!" je odvrnil Luka in odkrevsal k hlevu. ~"
  9 7 |         ga, pa ga ne bo." ~Stari Luka pa je lezel na seno in premišljal,
 10 7 |   pravica, in mu bo." Pri tem je Luka vendar še z iskrico upanja
 11 7 |         je slednjič ugasnila, in Luka je bil v temi svoje žalosti
 12 7 |          pa je bil doznal, da je Luka dolgo let vozaril, se mu
 13 7 |   vprašanjem, kaj da misli stric Luka, da li nima konj pameti,
 14 7 |          pameti, nakar je pribil Luka potem , ko je bil hvaležno
 15 7 |   pametne in te neumne. In stric Luka je razgrnil pred pastirjem
 16 7 |   iskrico. ~Anže je začel: ~"Hm, Luka. Jaz pa pravim, konj vendarle
 17 7 |        tatica grda," je zastokal Luka in pristavil: "Pa sem mislil,
 18 7 |    mislil," se je kratko odrezal Luka in iskal prve stopnje na
 19 7 |       Anže. ~"Pipe!" je godrnjal Luka in iskal z nogo druge stopnje. ~"
 20 7 |             In konja!" je mrmral Luka in poiskal tretjo stopnjo. ~"
 21 7 |    Takrat je ves slep!" je rekel Luka na deseti stopnji. ~"Kaj
 22 7 |        Potem je za konjederca!" ~Luka je bil na tleh, ali fant
 23 7 |         dober svet," je dokončal Luka in se obrnil nato k fantu: "
 24 7 |          ne vrne goldinarja." In Luka se je z vso vnemo obrnil
 25 7 |   zadrhtel Anže, "saj je krvav." Luka se je ozrl. Juri se jima
 26 7 |   šepetal Anže. ~"Kaj?" je dejal Luka, "krvav? Ali je padel?" ~"
 27 7 |     mrlič je bil. Ali bo umrl?" ~Luka je skomiznil z ramama in
 28 8 |       glasne opazke Marjaničine. Luka je zahteval svoj goldinar
 29 8 |          Anže ne laže!" je trdil Luka. ~"Laže!" je viknila Neža. ~"
 30 8 |        Ti pa kradeš!" je odvrnil Luka. ~Neža je zahtevala, da
 31 8 |         vzela ona nogavico, toda Luka se s tem ni strinjal. Na
 32 8 |         ki ni tvoj!" je zahteval Luka, nakar je zopet Neža dvomila,
 33 8 |       zopet Neža dvomila, da ima Luka sploh kdaj kaj denarja.
 34 8 |           Goldinar," je popravil Luka; Neža pa je pomežiknila
 35 11|        hujše žene," je pripomnil Luka. ~"Pa pojdi v pekel!" je
 36 11|         Je že prav!" je zastokal Luka, in v njegovih očeh je zagorelo
 37 11|      Vola prodaja," je pripomnil Luka Anici. Zunaj pa so se glasovi
 38 11|         ne greste ven," je dejal Luka Anici, "saj ste več gospodinja,
 39 11|   potrebe prodaja," je pripomnil Luka. ~Anica ni dejala nič. ~"
 40 11|       Tomaža ji je," je godrnjal Luka, "temu tegne in tegne, kakor
 41 11|      Katra, je prilezel od nekod Luka in se spravil na gorko peč.
 42 11|   Slednjo njeno besedo je slišal Luka. Marjanica je tožila Anici,
 43 11|      mesarjev hlapec po vola, in Luka je ostal sam v sobi. Tako
 44 11|          pometeno!" je pripomnil Luka. ~"Kaj?" je vprašala Neža, "
 45 11|          opazil. Sprva je motril Luka novost dokaj malomarno,
 46 11|      predvečera. Nehote je skril Luka bankovec za obleko in zlezel
 47 11|       Rahlo vznemirjen je gledal Luka na njo, in zdelo se mu je,
 48 11|       kašelj. V resnici ni čutil Luka sedaj najmanj vročine. Pač
 49 11|       Neža je pristopila k peči. Luka se je umaknil v skrajni
 50 11|         je hlinil veliko mirnost Luka, se pa v resnici bal, kaj
 51 11|         Tako je," je začel tedaj Luka, "revež sem. Pa je že tako,
 52 11|         je," je prikimal z glavo Luka, "ne zapusti, ne. In tako
 53 11|      pravite nikomur!" je prosil Luka. ~"Zakaj bi pravila?" je
 54 11|         se je vznemirila ona. In Luka je opazil, da je odšla v
 55 11|         Nežo; za pečjo je drhtel Luka. Vseh oči je začutila Anica
 56 12|     desetak, ki ga ji je bil dal Luka, da mu ga shrani. Vse to
 57 12|      izročiti takoj Luki. Ali je Luka denar ukradel ali kdo drugi,
 58 14|           kadar je bil njen brat Luka pričujoč. Globoko se je
 59 14|   stiskajoč glavo je ždel v temi Luka že ves čas. Anže ga niti
 60 14|          rami roko in se obrnil. Luka je stal pred njim. ~"Božjast
 61 14|         nikoli se Anžetu ni zdel Luka tako star. ~"Ali umrje,"
 62 14|        sebi. ~"Ne," je odgovoril Luka, "to preide; dobro je, da
 63 14|        je vprašal sedaj nenadoma Luka. ~"Od hudobne tašče, ki
 64 14|       Ali jo je res?" je vprašal Luka. ~"Res!" je odvrnil Anže. ~
 65 14|          in se ne boj," je dejal Luka, in Anže je poslušal... ~* * * ~
 66 14|        podstrešju, kjer je sedel Luka ob bornem ležišču, na katerem
 67 18|        več, pa vrata zaprite!" ~"Luka," je odvrnila Anica, "zaprite
 68 18|       Ali ste bolni?" je vprašal Luka. ~Ona ni odvrnila nič, omotica
 69 18|  lotevala. ~"Pokličem," je dejal Luka, ko ni dobil odgovora, "
 70 18|        katerega je bil pripravil Luka nekoliko k zavesti s tem,
 71 18|       zavlekel, ko otrovana miš, Luka sploh ni mnogo jedel, in
 72 19|        Kaj pa hočeš ti tu?" ~Ali Luka jo je prijel za roko, nagnil
 73 19|          ne razume, o čem govori Luka. Toda Luka se ni dal oplašiti
 74 19|          o čem govori Luka. Toda Luka se ni dal oplašiti in je
 75 19|           prav res." In ko jo je Luka še vedno nadlegoval, se
 76 19|         obupu in odšla k Anici. ~Luka pa se je zavlekel nekam
 77 19|          Čudno! Ali je imel tudi Luka spomine? In če je plakal,
 78 19|          oglasil domači petelin, Luka pa je snival takole: ~Tam
 79 19|        je sedel mej vozniki tudi Luka. Vsi so vedeli, da je Luka
 80 19|       Luka. Vsi so vedeli, da je Luka samostojen mož, da ima hišo
 81 19|        Tako se je zgodilo, da je Luka ponajveč vozil sam in pil
 82 19|          šalili z gostilničarko, Luka pa je sedel za se in ni
 83 19|        kaj, prezgovoren pa ni ta Luka, ne!" ~Hčerka je zardela
 84 19|        mati ni silila v hčer, in Luka ni govoril. Prišel je in
 85 19|         so se morali vozniki, in Luka je našel lepega dne svoj
 86 19|          se je smejala. Tedaj je Luka vstal in odšel, in ko je
 87 19|        je ne!" ~"Mati," je dejal Luka, "saj ima drugega, mlajšega
 88 19|          hranil. Tako je povedal Luka ta dan mnogo in česar ni
 89 19|          da so se zmenili, da se Luka vzame z Jerico. ~"Takoj
 90 19|     ostalo. Železnico so zidali, Luka je vozil še vedno, in Hanca
 91 19|          v par tednih. Prišel je Luka in pomogel in obljubil,
 92 19|        mitnice. ~Tedaj se je bil Luka ozrl za njo, in tudi ona
 93 19|         in tudi ona se je ozrla. Luka od tedaj ni pozabil tistega
 94 19|        pot?... ~V hipu je planil Luka kakor od kače pičen, iz
 95 19|          glas pojočega petelina. Luka se je prijel za glavo in
 96 19|          oglasil pravi. Kaj deš, Luka?" ~Luka je mislil na Jerico
 97 19|          pravi. Kaj deš, Luka?" ~Luka je mislil na Jerico v mestu
 98 19|     odnehal Sirk: ~"Pameten bodi Luka, tisto beračijo prodaj!
 99 19|         deske tako po ceni." ~In Luka je mislil: ~"Sirk je star
100 19|         katerem ji je obrazložil Luka, da s poroko še ne gre tako
101 19|     onega. ~In zopet je zastokal Luka. Zunaj pa so se oglasili
102 19|     obraz. ~"Jerica!" je zajecal Luka. ~Deklica je stopila k njemu,
103 19|  izpremenjeno lice je obstala: ~"Luka, kaj vam je, ali ste bolni?" ~
104 19|    vstane?" ~Tedaj se je zavedel Luka. Za hip so se mu stisnile
105 19|         ne suvaj, ti!" je grgral Luka. ~"Tebe bom vprašala, seve."
106 19|          oddaljila. Takrat pa je Luka stopil tik Katre in dejal: ~"
107 19|          roko. ~"Ne," je šepetal Luka, "povem ti! Si jo, ker je
108 19|   Marjanica. Katra ni rekla nič. Luka je stopical, ko da se ni
109 20|       stoji tam nekdo? Ali ni to Luka? Da, Luka je. O Bog, torej
110 20|       nekdo? Ali ni to Luka? Da, Luka je. O Bog, torej je rešena. ~
111 20|           Tudi za te ni!" odvrne Luka, "ki še šteti ne znaš!" ~"
112 20|          Molči!" vikne Katra, da Luka odstopi za korak. In brat
113 20|          hipov molče. Nato zmaje Luka z glavo in šepeta: ~"Pojdi,
114 20|         brata. ~"Poizkusi!" sika Luka. Nekaj svetlega je v njegovih
115 24|        je pila v petič. ~"Kaj pa Luka?" je izpraševal glas. ~"
116 24|          seveda vem; če bi vedel Luka, da je hči njegove nekdanje
117 24|         ki so se odprla, je stal Luka, bled, ali žarečih oči.
118 25|          se ji je zazdelo, da je Luka tako dober z njo. ~"Jerica,"
119 25|        kjer je stala Katra. Tudi Luka se je ozrl. V somraku se
120 25|    vstati!" ~"Ne more!" je dejal Luka temno. ~"Bomo videli, ali
121 25|             Izpusti!" je zasikal Luka, in Katra je začutila, da
122 25|     bolna, pojde v bolnišnico!" ~Luka se je obrnil proti Jerici,
123 25|       koze!" je drgetaje šepetal Luka in si začel brisati solze,
124 25|         v zidanico. Marjanica in Luka sta jo nesla. Stopil je
125 25|         on. Ali ne Marjanica, ne Luka mu nista odgovorila. Šel
126 26|                     26. POGLAVJE~Luka gre po zdravnika~"Luka,"
127 26|  POGLAVJE~Luka gre po zdravnika~"Luka," je rekla Marjanica, "ali
128 26|  Marjanica, "ali znaš molčati?" ~Luka je pogledal nekako zavzet
129 26|          je dejal z glavo kimaje Luka. ~"Kaj, ti jo poznaš?" se
130 26|          Tedaj pa jo je pogledal Luka začudeno. ~"Katera Hanca?"
131 26|          ne vem nič," je odvrnil Luka. "Zmotila si se, Marjanica.
132 26|           saj vendar nisi pijan, Luka!" je z rokama zalomila Marjanica. "
133 26|        zastokala Marjanica. Toda Luka ni bil videti, ko da nori,
134 26|       Zobje, zobje..." je mrmral Luka, "tudi ona je imela lepe
135 26|             Zmeden se je dvignil Luka. Marjanica mu je dala še
136 26|        dala še nekaj navodil, in Luka se je odpravil. Toda tedaj
137 26|     slišala -- seve!" ~Baš ko je Luka hotel zaviti mimo Peči v
138 26| pripeljite ga, da jo ozdravi!" ~"Luka je vzel denar in prikimal.
139 26|         lepo! ~"Upehan je dospel Luka na vrh hriba. Steza se je
140 26|      prelila v mokroten kolovoz. Luka se je za hip oddahnil, potem
141 26|           do Hudega!" je odvrnil Luka. ~"Pa ne k Hanci?" je vprašal
142 26|         Prav k njej," je odvrnil Luka. ~"Veš, prijatelj, potem
143 26|        Kaj je umrla?" je vprašal Luka. ~"Pred leti že. Pa ljudje
144 26|      pripovedoval kmet. Tedaj je Luka razumel, kako da ga ni umela
145 26|      zbolela?" ~"Ne," je odvrnil Luka, "neka sirota, ki nima nikogar." ~"
146 26|        po zdravnika," je odvrnil Luka. ~"Tisto že napraviš, ti
147 26|     pogrešajo. Kdo pogreša tebe, Luka, kdo čaka na te? In spomnil
148 26|         preko trudnosti je čutil Luka veliko žalost in bridkost. ~
149 26|            je dejal skoro glasno Luka. ~"Peter je," je velel kmet. "
150 26|       Cel Anže je!" je pripomnil Luka. ~"Anže je moj brat, ali
151 26|             Poznam ga," je dejal Luka, "na Peči služi!" ~"To je
152 26|      Petru. "Pa pojdi z menoj!" ~Luka in kmet in Peter z otroci
153 26|         kos mesa z gnjati. Ko je Luka izpil, je napolnil kmet
154 26|       nekaj časa molče in jedli. Luka je čutil, da se mu vračajo
155 26|           Pojdem!" se je dvignil Luka. ~"Ni sile še!" je dejal
156 26|          ni treba," se je branil Luka. ~"Treba ali ne, vzemi!"
157 26|          Luki pot v trg. Tako je Luka odšel, potem ko je še videl
158 26|    lisico, in še mnogo drugega. ~Luka in pastir sta krenila nekoliko
159 26|        Peter. ~"Sem!" je odvrnil Luka. ~"Pa povejte Anžetu, da
160 26|         teh ljudi, katere je bil Luka danes spoznal, ga je navdajala
161 26|          Oživljenega se je čutil Luka in rahla opojnost se ga
162 26|          ga vprašaj, no, enkrat, Luka, vprašaj, kako da je njegova."
163 26|      zvona je odjeknil od nekod. Luka je snel klobuk. ~"Povzdigovanje
164 26|       Mene je nesreča izučila." ~Luka je prišel na cesto, ki se
165 26|         moreš!" ~Nehote je začel Luka hiteti. Spomnil se je, da
166 26|     takem razpoloženju je prišel Luka v trg. Nekaj hipov pozneje
167 26|            Nisem ne," je odvrnil Luka, "naša Jerica je bolna,
168 26|              S Peči!" je odvrnil Luka strahoma motreč rdeče, zdravo
169 26|              Jerica," je odvrnil Luka. "Sirota je, pastirica je
170 26|       voz?" ~Začuden je pogledal Luka moža. Ta pa je naglo vprašal: ~"
171 26|      medi je bila vdelana v les. Luka se je zagledal vanjo. Zdelo
172 26|         deček, od tega je doznal Luka, kod naj se obrne. ~Lezel
173 26|          je dejala končno žena. ~Luka se je prijel za glavo. ~"
174 26|            se je izkušal smejati Luka, "če ne bo prepozno." In
175 26|      vidiš, to bo še najbolje." ~Luka ni vedel, da se skoro zapleta,
176 26|     mislil in krenil v gostilno. Luka je popil kozarec vina, Luka
177 26|      Luka je popil kozarec vina, Luka je popil drugi kozarec,
178 26|          je popil drugi kozarec, Luka je popil tretji kozarec
179 26|         je kdo umrl?" je vprašal Luka. ~"Oh," je odvrnila deklina, "
180 26|            Kaj imajo!" ~"Koze!" ~Luka je naročil nov četrt vina
181 26|   govoril sam s seboj: ~"Le pij, Luka! To je še najbolje. Vino
182 26|            Naj mrjó," je govoril Luka še vedno, tudi potem, ko
183 26|           Seveda nisi mislil, da Luka lahko plača." ~Čim bliže
184 26|       Čim bliže Peči je prihajal Luka, tem jasnejše se mu je svetlikalo
185 26|         smrt, ali je bila Katra, Luka sam ni vedel. Samo neizmerno
186 26|      živalica je bila izginila. ~Luka se je vrnil na Peč. ~Srečala
187 26|         in ga začudena gledala. ~Luka je zmajal z ramama. ~"Kje
188 26|            Je umrla," je odvrnil Luka. ~"Pa bi bil zdravnika pripeljal." ~"
189 26|       opotekaje bližal zidanici. Luka je omahnil k Jerici. Pri
190 26|          je vprašala Marjanica. ~Luka je izpustil kamen in prišel
191 27|      bilo, ko je bil odšel iskat Luka Hanco, da sta se po starem
192 27|      pogreznjen je slonel v kotu Luka. ~Anica se je zgrudila k
193 27|  premaknilo ono težko, dušeče. ~"Luka," je govorila, "kako je
194 27|       hudo!" ~"Hudo!" je ponovil Luka in gledal s čudno nežnostjo
195 29|     čudno, da se sploh ubila ni. Luka je izvedel nato, da tistega
196 29|         večer ni nič večerjala. ~Luka se je bil zadnje čase čudno
197 29|     dotaknila Katra, da ni videl Luka. Prav tako je videl nežno
198 29|       nasproti siroti. Če je bil Luka že preje molčeč in sam svoj,
199 29|          nesreča, se je odpravil Luka zelo zgodaj v vas, poiskal
200 29|         opravi. ~Tedaj je krenil Luka k Pušarju. Denar, katerega
201 29|        hrana izdatno oživila, in Luka je bil zelo zadovoljen sam
202 29|         doznala Katra, da je bil Luka pri županu. Prihrumela je
203 29|      doznala Katra, da se je bil Luka tako potegnil za Jerico
204 29|          s Peči... ~A kje je bil Luka, da bi jo bil čuval? ~Pri
205 29|       midva sva prijatelja, kaj, Luka. Ti že, ti! Tvoja sestra
206 29|     sestra pa ni mnogo vredna." ~Luka je nato začel tožiti Tomažu,
207 29|         in ponavljal: ~"Šema si, Luka, pomagati si ne znaš!" ~"
208 29|         bom pomagal?" je vprašal Luka. ~"Hm," je dejal Tomaž in
209 29|          Zakaj tebi?" je vprašal Luka. ~"To tebe nič ne briga,
210 29|            To tebe nič ne briga, Luka. Vprašam te, ali misliš,
211 29|      vratu?" ~"Komu?" je vprašal Luka. ~"Komu! Anti tisti Jerici!
212 29|       tako črn pa ne, kot ona." ~Luka je molče poslušal. ~"Le
213 29|       živel! Hehe! Pa tebe, tebe Luka, ima prav v želodcu. Lepo
214 29|        po srcu ni!" je odgovoril Luka. ~"In nad tisto siroto da
215 29|    potegnil Luko za seboj v kot. Luka je bil od pijače že dobro
216 29|       Žvečim včasih," je odvrnil Luka. ~"Ti," je dejal Tomaž in
217 29|              Misliš?" je vprašal Luka. In v motnih obrisih je
218 29|     rosnega jutra se je opotekal Luka proti Peči. In prav tedaj
219 29|          nikjer. In kaj porečejo Luka, Anica in Marjanica? ~Z
220 30|                     30. POGLAVJE~Luka se prebudi~Luka se je v
221 30|         POGLAVJE~Luka se prebudi~Luka se je v spanju prevrgel
222 30|       padla po tleh. Tedaj se je Luka prebudil in se dvignil.
223 30|          prta. In tako je zlezel Luka polagoma v temi v podstrešje
224 30|      Anže. ~"Kaj je?" je vprašal Luka in čutil, da ga glava še
225 30|            Jerice ni?" je skočil Luka kvišku, "kje je?" ~"Ne vem,"
226 30|          Jaz? Jaz?" je vpraševal Luka. "Jaz ne vem nič!" V hipu
227 30|          s seboj. ~"Kaj pravite, Luka?" je vprašal fant. ~Mož
228 30|       ušlo samo!" ~Tudi sedaj ni Luka odgovoril. ~Tedaj pa je
229 30|          mudi; grem za Jerico." ~Luka ga je gledal, kakor da ga
230 30|      govori in ne sliši, in šel. Luka pa je slonel še dolgo nemo
231 30|          Jerice ni!" je zastokal Luka. ~"Ne," je rekla Marjanica. "
232 30|             Siroto!" ~"Siroto!" ~Luka se je obrnil in izginil
233 30|          brezdvomno odšla nekam. Luka je vse prebrskal ob dekličini
234 30|       večer svoje rdeče krilce. ~Luka je pretaknil še druge sobe.
235 30|          mu je dela prijetno, in Luka je razmišljal mirno. ~Da
236 30|           Kdo ve, kako je prišel Luka na to misel. Toda neovrgljiva
237 30|        jo je prodala!" ~Tedaj je Luka naslonil glavo na kolena
238 32|          je sedaj slišala, da je Luka izginil, se ni mogla otresti
239 33|          več, ko vsi zdravniki." Luka je zmajal z glavo. On je
240 33|          Nimam naduhe!" je dejal Luka. ~"Potem pij lipov čaj,"
241 33|           je skoro kriknil sedaj Luka, "Jeričina hči živi." Kakor
242 33|              Hanca," je obupoval Luka, "daj mi svèt! Glej, tako
243 33|         noči sredi spanja, da je Luka plaho vstajal na svoji postelji
244 33|          sta imela solzne oči. ~"Luka jo je!" je dejal Lipe. "
245 33|     zmečkajo, tak drenj je bil. ~Luka je bil obsojen na ječo dveh