Chapter

  1 1 |           stisnil skozi vrata prav tedaj, ko je harmonika utihnila.
  2 1 |           znova isti ženski glas. ~Tedaj je berač pristopil k mizi,
  3 1 |            molči, si že pijan." In tedaj se je zasmejala, vzela kozarec
  4 1 |          so se prerivali plesavci. Tedaj ji je položil Tomaž roko
  5 1 |             za brata ga pa nima." ~Tedaj je planila žena proti peči.
  6 1 |          cel dogodljaj. Stopila je tedaj k nji in rekla: ~"Ali ti
  7 1 |           pikolit, ljuba sestra." ~Tedaj pa je moža nekdo rahlo prijel
  8 1 |          nastal v sobi hipoma mir. Tedaj se je zavedla in sedla na
  9 1 |           otme teh morečih oči. In tedaj je zagledala prav nasproti
 10 2 |           Ne več, stric!" je dejal tedaj nekdo na vratih in z lačnimi
 11 2 |            se smejalo pod krošnjo. Tedaj pa je tujec odložil tovor
 12 2 |              Kupčujem, kupčujem!" ~Tedaj se je "siromak" ustrašil
 13 2 |    ponavlja venomer: Peč, Peč! ~In tedaj se je zgodilo, da je planil
 14 2 |                Prvi je umrl Jurca. Tedaj je izgubil njegov sin pravdo
 15 2 |      inštanci. Potem je umrl Juri, tedaj je izgubil njegov sin pravdo
 16 2 |            vesel ga ni bil oče. In tedaj je odzvonilo krošnji in
 17 2 |          nad plačilom tega sveta. ~Tedaj so začeli na Peči prezidavati,
 18 2 |            rdeti in se smejati. In tedaj je krošnja utihnila. Gospodinja
 19 2 |            Pečanka začela smejati, tedaj je bila obračunala sama
 20 2 |          slaba reč." In žena se je tedaj spomnila solz in gorja prvega
 21 3 |          in se vračal čez zimo. In tedaj je od jutra do noči sedel
 22 3 |        velikih gosposkih škornjev. Tedaj je Tomaž par dni pil za
 23 3 |           misli grenka resnica. In tedaj se ji je lice spačilo, in
 24 3 |            spačilo, in mali sin je tedaj ni rad srečal, zakaj brez
 25 3 |           so. Saj je že pet let od tedaj. Ali nisi dobila pisem?" ~
 26 3 |            dnevu in mesec mesecu. ~Tedaj pa se je zgodilo nepričakovano
 27 4 |         izpraševala, od kje so. In tedaj je Anica slišala, da je
 28 4 |            je izginil iz nje srca. Tedaj pa se je pomolila v zadnjih
 29 4 |       deklica, "Anica je s Peči!" ~Tedaj se je zgodilo, da je dvignil
 30 4 |         let, ko je izgubila mater. Tedaj je šla v sosednjo vas služit
 31 4 |      morala imeti pri sebi nekoga. Tedaj je prišla streč Anica. Zato
 32 4 |            in spoštovana in začela tedaj celo neke vrste gospodinjstvo
 33 4 |           zahrepenelo vse drugod. ~Tedaj se je bila čisto slučajno
 34 4 |         veselo prikimala, in je on tedaj prijel njeno roko in jo
 35 4 |         sedaj iti za vedno na Peč, tedaj Anica sprva ni vedela, kaj
 36 4 |           pogled trokotnega očesa, tedaj je planila kvišku in rekla: "
 37 4 |         daj mi kako znamenje." ~In tedaj je Anica zaspala in v snu
 38 5 |            potresoval z levo nogo. Tedaj je prignal Lipe iz hleva
 39 5 |          ali je bil res tako bled? Tedaj si Anica še ni bila v svesti,
 40 5 |            doli!" je zaklical mož. Tedaj se je sunkoma odprlo na
 41 5 |            in kavo in cukrom; prav tedaj je vstopil Juri in ji položil
 42 5 |        začela narezovati obelo. In tedaj je slišala Tomažev glas
 43 5 |              je ugovarjala Anica. ~Tedaj je vstopila Marjanica. Katra
 44 5 |      žalosti so ji privrele v oči. Tedaj je nož zaškrtal ob nekaj
 45 5 |        dvignila oči proti nebu, in tedaj so obvisele te žalostne
 46 5 |  skrivnostni sliki svoje mladosti. Tedaj je vstala in stopila k oknu
 47 6 |         bilo vsepovsod, prav kakor tedaj, ko je bil kovač prikoval
 48 6 |         preliti kri za Kristusa." ~Tedaj je Jerica utihnila; opazila
 49 6 |          pripovedovala Jerica, "in tedaj me je strah in se zbudim
 50 6 |       ihtela v svoji zapuščenosti. Tedaj je prišel Juri. Sedel je.
 51 6 |         Peči, in to me razvedri." ~Tedaj je dvignila glavo in ga
 52 6 |          na prsih. Molče je odšel. Tedaj pa je naslonila trudno glavo
 53 6 |       pravil, da se vrne, in da bo tedaj Anica tako velika, in on
 54 6 |       toliko lepega in dobrega. In tedaj je ona udarila z ročicama
 55 6 |        ubogega, nesrečnega očeta. ~Tedaj so se odprla vrata in vstopila
 56 6 |      hočete? To je lice, seveda!" ~Tedaj je privihrala tašča in kričala: ~"
 57 6 |            morda, za žensko pa ne. Tedaj je pristopil Tomaž. "Glej,"
 58 6 |        Nekako vstran je stal Lipe. Tedaj je stopila Anica med vrata.
 59 6 |          je čutila dovolj moči. In tedaj se je nekaj zgodilo. Mirno
 60 7 |           na Peči sami za se!" ~In tedaj je zazvonilo in ljudje so
 61 7 |  goldinarja hitel po rebru nizdol. Tedaj pa se je Neža vrnila in
 62 7 |          in premišljal, da je bilo tedaj, ko je spal pod streho vsaj
 63 7 |       skrbno jo je skrival in samo tedaj, ko je bil sam, jo je prebiral
 64 7 |         njegovi znanci. ~Ko je bil tedaj zaslišal Anže Luko, je spravil
 65 7 |       obrazom gledal za njim. Prav tedaj pa sta se prikazala izza
 66 7 |      prikazala gotova znamenja. In tedaj bo blizu ura sodbe. Slišala
 67 7 |           so se ljudje razmeknili. Tedaj je vedela, da mu je slabo.
 68 7 |      znamenje, znamenje, znamenje. Tedaj se je mož oprl na njo. Nekaj
 69 7 |           Nemir se je je polastil. Tedaj je začutila vlažno roko
 70 8 |       menoj z vozom!" je odvrnil. ~Tedaj se je Anica domislila svoje
 71 11|              so pripomnili kmetje. Tedaj je vstopil Šime, hlapec
 72 11|          tej misli se je prebudil. Tedaj je zaslišal Šimnov glas. ~
 73 11|    zasmejala in ga pustila samega. Tedaj pa je začel premišljati,
 74 11| premišljati, ali pa bi ga obdržal. Tedaj pa se je zopet spomnil,
 75 11|          najdenega ne more vrniti. Tedaj je prišla Anica v sobo.
 76 11|        Anica. ~"Tako je," je začel tedaj Luka, "revež sem. Pa je
 77 11|      srečna, in lica so ji rdela. ~Tedaj se je pretrgala zunaj megla
 78 11|         strah se je je loteval. In tedaj je zaslišala Lukov šepetajoči
 79 12|          začela gnati kri v glavo. Tedaj pa je slišala, da je nekdo
 80 12|        vašega denarja!" je jecala. Tedaj se je Katra zasmejala. ~
 81 12|          da se ženska vrže na njo. Tedaj pa je začutila, da je nekdo
 82 12|             nemarna tatica!" ~Prav tedaj je nekdo stopil na prag.
 83 13|           se, "bo že Bog pomagal." Tedaj se je domislila neke prijateljice,
 84 13|            Da," je odvrnila Anica. Tedaj se je vrnil Kranjc. ~"Malo
 85 13|          čez lice in začela jesti. Tedaj so se začuli v veži trdi
 86 13|           je zopet pripomnil Lipe. Tedaj sta se moža nehote ozrla
 87 13|          nič ne spominjate, da ste tedaj v tisti smrtni nevarnosti
 88 14|          je slabo," se je domislil tedaj Anže. ~"Ne vem," je odvrnila, "
 89 14|           naj čitam?" je vprašal. ~Tedaj se je ona napol dvignila
 90 14|            Čula bo od mene peti!" ~Tedaj pa je presekal mrtvaški
 91 14|           to, kaj je to, Jerica?" ~Tedaj je začutil na svoji rami
 92 14|        nima srca, saj nima duše!" ~Tedaj se je Juri nemirno zganil
 93 14|          imaš mene, tvojo mater." ~Tedaj pa jo je on prijel za roko
 94 15|           in obrnil se je v stran. Tedaj je ona vstala in šla, misleča,
 95 15|           pokazala ti!" je viknila tedaj Katra in se dvignila.  Anica
 96 15|           mu je od strasti drhtel. Tedaj je Anica razumela vse: Saj
 97 15|        zakaj bi tajila!" Videla je tedaj Anica, da mož nemirno grabi
 98 15|           gospodinja!" je zaklical tedaj nekdo za njo. Ozrla se je.
 99 15|           je vprašal skoro jezno. ~Tedaj se je ona nagnila k njegovemu
100 15|     razbere uro na vaškem zvoniku. Tedaj se ji je zazdelo, da čuje
101 15|      slišala, njegov glas je bil." Tedaj pa se je domislila, da je
102 15|          okna. Bila so vsa zaprta. Tedaj je Marjanica zatrepetala
103 15|        toda Jurija ni bilo nikjer. Tedaj je obstala ob polpriprtih
104 15|           oblito od žarkov rdečih. Tedaj pa je Anica spoznala, da
105 15|           Globok vzdih se je izvil tedaj v rožmarin, vse telo, dozdaj
106 15|          Juri, ali me ne slišiš?" ~Tedaj je začutila, da drži v roki
107 16|            polsestra: Recljeva. In tedaj se je zgodilo, da se je
108 16|           je šel gorak v nebesa!" ~Tedaj pa je stopil v kuhinjo vaški
109 16|      izkušala približati glavo, ko tedaj v poročni noči v žalosti
110 17|          Marjanica?" je vprašala. ~Tedaj je začutila Marjanica, nekaj
111 17|           Jerica, je odprla vrata. Tedaj jo je nekdo prijel za roko,
112 17|        nihče!" je odvrnila Anica. ~Tedaj pa jo je on zopet prijel
113 17|          Kadar Katra svojo sklene, tedaj jo izvede. In tako je izvedla,
114 17|            užitek in še tega le do tedaj, dokler ostanete vdova.
115 17|        novico, kakor pa ta človek. Tedaj pa je Tomaž stopil k vratom,
116 17|           da gospodari ona, Katra, tedaj je planila in dejala Anica,
117 17|            polastilo do pokojnega. Tedaj ji je šinilo skozi glavo.
118 17|            spi mirno, spi mirno!" ~Tedaj je Jerica odhitela po Marjanico
119 18|           postelji in privila luč. Tedaj pa je opazila, da so vrata
120 18|            bile še vedno one oči. ~Tedaj je kriknila Anica na vso
121 18|           mnogo in hujih, in da se tedaj obrne na bolje ali na slabše. ~* * * ~
122 18|          večkrat domislila tega in tedaj je umela Anžeta, ki je edini
123 18|          umela Anžeta, ki je edini tedaj ni bil pozabil. Ker v teh
124 18|   vprašanja: ~"K možu, k Juriju!" ~Tedaj je Marjanica padla na kolena
125 18|        naproti njemu, ki je tam." ~Tedaj pa se je rahlo dotaknila
126 19|          zdravnik ne zdravilo več, tedaj so poiskali Hanco. Ona je
127 19|           zdravnika. In navadno so tedaj povedali, da je rekla Hanca
128 19|       rekla Hanca tako in tako. In tedaj v tisto hišo ni bilo več
129 19|          da reši Hanca bolnega, je tedaj zapustilo take, in s trpko
130 19|       prišla, kadar se vrne domov. Tedaj pa se je zgodilo, da so
131 19|        zaspala noga. ~Hipoma se je tedaj dvignila Hanca. ~"Zdaj grem
132 19|            spremila Hanco do vrat. Tedaj ji je rekla Hanca: ~"Nič
133 19|           in govorila sama za se. ~Tedaj se je mož plaho ozrl in
134 19|           povej mi, kdo je bila?" ~Tedaj se je Marjanica domislila,
135 19|     trikrat zatajil Gospoda? ~Prav tedaj se je zgodilo, da se je
136 19|            Pa se je zgodilo, da so tedaj pričeli graditi po dolini
137 19|        reči. Zvonko se je smejala. Tedaj je Luka vstal in odšel,
138 19|         tovorni vlaki po progi. In tedaj se je tudi Luki nekaj pripetilo. ~
139 19|      obljubil, da se vrne kmalu in tedaj, da bo poroka. Jerica se
140 19|  Pospremila bila Luko do mitnice. ~Tedaj se je bil Luka ozrl za njo,
141 19|           ona se je ozrla. Luka od tedaj ni pozabil tistega pogleda.
142 19|           grizečo bolečino vesti. ~Tedaj niti sam ni mislil, da jo
143 19|        podstrešju proti stopnicam. Tedaj je šinil v polumraku pred
144 19|      ptičica zlobni lisici v noči. Tedaj je ona planila k dekletu
145 19|        zija? Ali se zdaj vstane?" ~Tedaj se je zavedel Luka. Za hip
146 19|        notri ni umrla. Zdaj veš!" ~Tedaj je stopila iz sobe Marjanica.
147 20|          je pustila Anico samo. In tedaj so prišle nad Anico čudne
148 20|       strah, strah in samo strah. ~Tedaj je Marjanica vrgla berivko
149 20|          je zamukalo neko živinče. Tedaj se je pokazal na vratih,
150 20|       lačen. Pa je slabo naletel. ~Tedaj je Anže obupal, krenil spet
151 20|            Umrla bo! In to je bila tedaj njegova mati in res je umrla!
152 20|           je domislil svojih besed tedaj, in kakor v sanjah je začel
153 20|          ne umrje, naj ne umrje!" ~Tedaj se je razlilo morje svetlobe
154 20|          Ven, ven! Vas ne maram!" ~Tedaj plane Katra kvišku. Čudovito
155 20|         zdaj že vznemirjena Anica. Tedaj se je Marjanica dvignila,
156 20|            nima več, in ga nima!" ~Tedaj se je tudi Anici storilo
157 21|           na konec še pri Pušarju. Tedaj ne le, da ni dobil vina,
158 21|        zmotil, Pušar se ni! ~In od tedaj je še z večjo vnemo gojil
159 21|           zapuščene žage in mlina. Tedaj je bilo Katri dovolj. ~"
160 21|           me nisi obdolžil tudi ti tedaj, ko je umrl Juri? Povej!" ~"
161 21|         obraz ciganko in beračico, tedaj je vzbesnelo v meni. Tedaj
162 21|         tedaj je vzbesnelo v meni. Tedaj sem mu povedala, da mu nisem
163 21|          vrgla deklico božjast. Od tedaj je bil po stal Anže proti
164 21|          še otročja!" je pomislil. Tedaj pa se je spomnil, da ji
165 21|            vprašala Jerica "kako", tedaj je videl Anže, da je še
166 22|           Tam koncu senožeti se je tedaj pokazal Anže in se z veliko
167 22|            otročaji od učitelja?" ~Tedaj je Neža prestala s svojim
168 22|          kožo," se je smejal Anže. Tedaj je Šime pozabil Neže in
169 22|          je grozil fantu s pestjo. Tedaj ga je pripravil k zavesti
170 22|           domačega ne bo zavrnil. ~Tedaj je zaupal Pušar Anici, da
171 22|            videli, kdo bo zmagal." Tedaj je zajokal otrok v sosedni
172 22|     sosedno sobo in ga razvila. In tedaj je opazila, da je opečen
173 23|           piščal in začel piskati. Tedaj je prišla doli na Peči iz
174 23|             Pa so zopet rekli: je. Tedaj je Anže premagal samega
175 23|          je postal!" je dejal oče. Tedaj se je oglasil Anže. ~"Ali
176 23|     pogledal fanta skoro užaljeno. Tedaj je vstopila Katra. ~"Ta
177 23|           nič? Ne daš nič očetu?" ~Tedaj je oblil Anžeta sram, in
178 23|            vrnil iz hleva. In prav tedaj je prišel oče iz hiše. ~"
179 23|         kam deti, saj imaš mene!" ~Tedaj je izvlekel Anže cekin in
180 23|            je še koncem ovinka. In tedaj se mu je izvilo ko prošnja: ~"
181 23|     slavimo v mrak, ko narava spi. Tedaj, ko je narava bedela ob
182 23|      srečno katero bitje ta večer, tedaj si bila ti! Prerila se je
183 24|           Ne bo," je ihtela Anica. Tedaj pa je opazila, da drži v
184 24|             gleda Lipetova slika. ~Tedaj se je vrgla Anica na posteljo
185 24|        srce. S tresočimi rokami je tedaj Katra pretipala svoje telo.
186 24|        potolažil, da ne bo hudega. Tedaj je Katri nekoliko odleglo,
187 24|      steklenici in izpila duškoma. Tedaj je začutila, da je izginil
188 24|      Hahaha! Je že res, pa ti tega tedaj nisi vedela, nisi vedela." ~"
189 24|           vidiš, kadar bo izvedel, tedaj bom zadovoljna, tedaj bom
190 24|     izvedel, tedaj bom zadovoljna, tedaj bom plačala nazaj, kar so
191 25|            stran in zakriva obraz. Tedaj pa začuti, da jo je prijela
192 25|    Pripognila se je za nogavicami. Tedaj se je zopet napravila tema
193 25|           se je zgrudilo na obraz. Tedaj je začutila, da jo je nekdo
194 25|      stotakov po teti, o kateri do tedaj sploh ni vedela, ali še
195 25|            k vodnjaku in čakal. In tedaj je prišla Neža in šele od
196 26|          bo teh malo koz ugnala." ~Tedaj pa jo je pogledal Luka začudeno. ~"
197 26|          Luka se je odpravil. Toda tedaj je pristopil še enkrat k
198 26|             da je že zelo truden. ~Tedaj ga je dotekel kmet. ~"Bog
199 26|              je pripovedoval kmet. Tedaj je Luka razumel, kako da
200 26|        korakov nizdol po kolovozu. Tedaj se je razgrnil pred njima
201 26|        veliko žalost in bridkost. ~Tedaj je planil pred kmeta pes
202 26|          je rekel Krošnja. In prav tedaj si prišla ti, Katra. Ti --,
203 26|            v drugo, v tretje. Šele tedaj je zaslišal korake in potrkal
204 27|      Zaslužek pa je bil vendar tu. Tedaj je Katra uvidela, da zna
205 27|           zato je govoril kratko. ~Tedaj je prijela Katra hlapca
206 27|          za pol ure. Navadno se je tedaj zbudila Anica še bolj trudna,
207 27|              Saj pojde v nebesa!" ~Tedaj je Anica sprva vztrepetala.
208 27|            da bi bila to opazila. ~Tedaj pa je začutila, baš ko je
209 27|               Nikogar," je dejal. ~Tedaj se je Anica umirila. Toda
210 27|        zažarelo v divjem ognju, in tedaj je zgrabila po peresu in
211 27|            in ni slutila, da se je tedaj priplazil na Peč Tomaž z
212 28|    Pušarjev vpliv ugasnil na Peči. Tedaj se je znosila Katra nad
213 28|        izpred oči. Mnogokrat se je tedaj znosila žena nad Jerico
214 28|           in kadar bo tožbe konec, tedaj bo videla Katra, da nisem
215 28|          in dejal: ~"Kaj želite?" ~Tedaj se je ozrl tudi stari preko
216 28|            Da!" je odvrnila Anica. Tedaj je bilo čuti zunaj korake.
217 28|           z vsem spoštovanjem..." ~Tedaj so se vrata odprla, in prišel
218 29|           da jih vsak sam opravi. ~Tedaj je krenil Luka k Pušarju.
219 29|      sovražnikov. ~Luki pa ni bilo tedaj za smeh. ~Ko divja je skakala
220 29|           Luka proti Peči. In prav tedaj je hitela drobna stvarica
221 30|          je hrupoma padla po tleh. Tedaj se je Luka prebudil in se
222 30|          sedaj ni Luka odgovoril. ~Tedaj pa je minila pastirja potrpežljivost,
223 30|           Ciganom jo je prodala!" ~Tedaj je Luka naslonil glavo na
224 30|       spoznal, da ni v pravi sobi. Tedaj je obvisel njegov pogled
225 30|          govorila sama pri sebi: ~"Tedaj ko mi je umiral Jurko, sem
226 30|            veselju je prišel mrak. Tedaj je vstopil Lipe v sobo.
227 30|            ga!" je viknila Katra. ~Tedaj je mož odskočil, pobral
228 31|        zaklicala, in res je prišla tedaj Marjanica v spremstvu one
229 31|            jo je zadela kap. ~Prav tedaj sta prišla na Peč dva orožnika
230 31|          odvrnil zdravnik. ~* * * ~Tedaj je Anica divje zaplakala.
231 32|       govorila, kaj da je delala. ~Tedaj se je Anica nemirno premaknila.
232 32|             ne ve o Luki ničesar. ~Tedaj se je Anica začudila, kajti
233 32|              je dejala Marjanica. ~Tedaj je Anica pogledala neverjetno
234 32|         hudo, se pa na me spomni!" Tedaj je začela Marjanica izlagati
235 32|        svarim in pokorim. Vnemi se tedaj in stori pokoro! Glej, stojim
236 33|       porotnem zaslišanju Lukovem. Tedaj je Anica doživela, da so
237 34|          Konec~Pol leta je minilo. Tedaj je stopil Lipe nekega dne
238 34|          fant. ~"Ostani!" je rekla tedaj resno ona. ~"Kako?" je odvrnil. "
239 34|            ni vedel, kaj naj reče. Tedaj pa ga je Anica prijela za
240 34|          obljuba!" je dejal fant. ~Tedaj ga je Anica prijela še za
241 34|             Ali rad jo je imel. In tedaj se je zgodilo, da je morala
242 34|           pa ni hotelo biti bolje; tedaj je prosila Anžeta, naj jo