Chapter

  1 1 |        vzpel po stopnicah iz kamna k odprtim durim. ~Prostorna
  2 1 |           Tedaj je berač pristopil k mizi, se ozrl po gostih
  3 1 |            Od Sv. Jakoba, pa pride k nam beračit! Ali nimamo
  4 1 |     kozarec. Žena pa se je obrnila k beraču in velela: ~"Od daleč
  5 1 |          več zanj. Berač je stopil k peči. Toda tu je že sedel
  6 1 |      dvignila izza mize in stopila k peči in potegnila berača
  7 1 |            bokih se zibaje, vrnila k mizi. Pijani Tomaž se je
  8 1 |         sin. Nevesta se je nagnila k njemu. On pa je vstal in
  9 1 |            se dvignila ter stopila k peči do možica. ~"Stric,
 10 1 |           in majaje z glavo stopil k plešočim. ~Nevesta pa je
 11 1 |          oči v oči. Fant je stopil k ognjišču, Anica je odšla,
 12 1 |       zaradi tega." ~Privila se je k njemu in čisto blizu lica
 13 1 |         glas in se tesneje privila k njemu. "Ni res, kdo pravi
 14 1 |     čeravno nisem prinesla ničesar k hiši." ~"Ti moja dobra,
 15 1 |               Juri je naglo stopil k materi: ~"Mati, kaj počenjate.
 16 1 |         harmoniko godcu in stopila k mizi ter nalila dvoje kozarcev
 17 1 |       dvoje kozarcev in se obrnila k godcu in beraču. ~"Plesala
 18 1 |          sta." ~Nato se je obrnila k sinu in rekla zaničljivo: ~"
 19 1 |      slušal in se opletaje pomikal k peči. ~"Naj me le, naj me
 20 1 |        dogodljaj. Stopila je tedaj k nji in rekla: ~"Ali ti tudi
 21 1 |           je bil dvignil in stopil k Pečanki. ~"Katra, pametno
 22 1 |        razgrela in komaj je prišla k sapi, je zakričala. ~"Kdo
 23 2 |         viknil Jurca, ko je prišel k sebi, "kaj si rekel, kaj?" ~"
 24 2 |            se je pritiskal z glavo k svoji krošnjici kakor da
 25 2 |           krošnjica? Kaj praviš ti k tej nesrečni brvi? Midva
 26 3 |         Potolažen se je vrnil fant k tovarišem. Drugega dne pa
 27 3 |           Drugega dne pa je stopil k materi in jo prosil denarja. ~"
 28 3 |             Katra pa se je obrnila k sinu. ~"Da, strica imaš
 29 3 |           je bil nepovabljen sedel k mizi. Silno truden in slab
 30 3 |           kot." Nato se je obrnila k deklici. ~"Pojdi zdaj in
 31 3 |        ukazala." ~Mož se je obrnil k deklici. ~"Čegava pa si?" ~"
 32 3 |       zablestele v očeh. Stopil je k nji. ~"Kadar boš imela čas,
 33 3 |        žalostneje je propadal sin. K vojakom ga niso potrdili.
 34 3 |          večera je bil stopil Juri k materi in ji razložil, da
 35 4 |           čuden strah in stekla je k oknu. Raz okno je videla
 36 5 |            Marjanica je pristopila k nji in se ji skrivnostno
 37 5 |    Marjanica je strahoma pogledala k nebu, kakor da ima začeti
 38 5 |           se je obrnila nato Katra k dekli. ~"Po krompir pojdem
 39 5 |     stopila na vrata in se obrnila k Juriju. ~"No, kaj pa zdaj?
 40 5 |          je velela Katra, "pa doli k Cerarju stopi, naj zapreže." ~"
 41 5 |         poveš?" Nato se je obrnila k Marjanici: ~"Za me in Tomaža
 42 5 |         hodi vsak dan na božjo pot k Cerarju na vino." ~"Lepo
 43 5 |  zloželjnosti. Katra je pristopila k Tomažu in rekla: ~"Naša
 44 5 |          je dvignila še enkrat oči k skrivnostni sliki svoje
 45 5 |         Tedaj je vstala in stopila k oknu in se ozrla na dvorišče.
 46 5 |     Lipetom. Ali ona ni pristopila k njima, temveč se je vrnila
 47 5 |      temveč se je vrnila v kuhinjo k Marjanici in delala in pomagala
 48 6 |          ji je bilo dete prirastlo k srcu. Izraz tope brezčutnosti
 49 6 |         Anica je potegnila deklico k sebi in jo poljubila. ~Vtis
 50 6 |       Anica, ki je včasih dvignila k njemu oko, je čutila, da
 51 6 |           na semenj ni šel, temveč k zdravniku, ker ga je bila
 52 6 |            prenesla!" ~On je sedel k nji in presekal smisel govora: "
 53 6 |            In potem jo je mož vzel k sebi in jo začel tolažiti,
 54 6 |            to!" ~"Bog pomagaj," je k sreči na desno uho ujela
 55 6 |          niti besede. ~Tašča pa je k poslom obrnjena izzivala
 56 6 |           je nadaljeval Lipe napol k Tomažu, napol k Katri, "
 57 6 |         Lipe napol k Tomažu, napol k Katri, "pa naša nevesta
 58 7 |            davno je bilo odzvonilo k pozni maši, in s Peči so
 59 7 |            bila drugačnih misli. ~"K maši, seveda, se ti mudi,"
 60 7 |          odvrnil Luka in odkrevsal k hlevu. ~"Kakor hočeš," je
 61 7 |          in tako je bil odšel Anže k zgodnji maši, spravil desetico
 62 7 |    dokončal Luka in se obrnil nato k fantu: "Zdaj me pa pusti,
 63 7 |           svojega moža. Planila je k njemu. ~"Juri, ali ti je
 64 7 |        ušesom. Nato je Anica odšla k možu. ~Našla ga je dremajočega
 65 7 |            pod strop. Ona je sedla k njemu. Bala se ga je pogledati
 66 7 |      Prijela ga je za roko in prav k glavi, k ušesu mu je položila
 67 7 |           za roko in prav k glavi, k ušesu mu je položila usta
 68 7 |     pokoncu in potegnil njeno roko k sebi in ji jo začel poljubljati
 69 8 |              Katra je stopila prav k njemu in mu skoro šepetaje
 70 8 |            sedaj, ko ga je poslala k zdravniku v trg, je prišla
 71 8 |       pravkar oditi, ko je stopila k njemu in rekla: ~"Zaradi
 72 8 |        mislila. In hotela je oditi k možu, ali spomnila se je,
 73 8 |     zagledala Anico, se je obrnila k nji, meneč, da jo gospodinja
 74 8 |          deklica. ~Tomaž je stopil k nji in ji stisnil desetico
 75 8 |           pozdrav. Tomaž je stopil k njemu: ~"Saj greš na Peč!" ~"
 76 8 |       občutljiva je in vse si žene k srcu, in vi mislite, da
 77 8 |           njegov nemir, stopila je k njemu in mu ovila roko okrog
 78 11|              Mesar zakolne in vrže k zmečkanim bankovcem še enega.
 79 11|       bankovec. Neža je pristopila k peči. Luka se je umaknil
 80 11|             glejte," je hitel nato k zadevi, "da imam tule nekaj
 81 11|          pa se je Katra že obrnila k Neži in viknila: ~"Kaj,
 82 11|          vprašala Anica in stopila k njemu. Dvignil je glavo,
 83 12|         vratih Nežo, kličočo posle k večerji. Anica je vstopila,
 84 12|      izdajte me! ~Šla je z drugimi k večerji. V sobo je bil prišel
 85 12|           s težavo rila mimo Šimna k skledi. Dokaj spretnejši
 86 12|              In nato se je obrnila k Anici: ~"Saj si gospodinja
 87 13|           Sklenila je, da se obrne k nji, in kaj dalje, to razmisli
 88 13|         dvignil eden mož in prišel k nji. Bil je gostilničar
 89 13|           z jedjo in nato prisedel k možema. ~"Še eno, naj bo,"
 90 13|       najbrže ni opazil. Stopil je k igravcem, pozdravil. ~"Si
 91 13|        Lipe pa je v resnici stopil k Anici in sedel. ~"Si konje
 92 13|           nekaj." ~Dvignila je oči k njemu. Bil je vedno oni
 93 13|          Lipe, "recite, da ste šli k sodniji zaradi "tatice",
 94 14|       Pristopil je z leščerbo prav k nji in jo poklical po imenu.
 95 14|       napol dvignila in se sklonil k njemu: "Anže, ne pravi nikomur,
 96 14|             Anže pa se je pomaknil k luči in začel čitati: ~"
 97 14|         vprašal Anže, ko je prišel k sebi. ~"Ne," je odgovoril
 98 15|    zamaknjena v svoje misli. Nazaj k tašči z ledenim srcem, nazaj
 99 15|       tašči z ledenim srcem, nazaj k ljudem, ki niso dobri, nazaj
100 15| samozatajevanja, sramotenja, nazaj k možu, ki je kakor dete po
101 15|         saj ste vsi mokri od potu, k ognju sedite, pa vroče pijte,
102 15|       kuhinje. ~Ko je prišla Anica k Juriju, jo je že pričakoval.
103 15|           rdečico v licu je prišla k Juriju. Pri njem je bila
104 15|            stopila s trdimi koraki k tašči in rekla: ~"Mati,
105 15|            več. Zato se je obrnila k možu: ~"Juri," je zaklicala, "
106 15|      Jerica je zbolela!" ~"Pojdiva k nji!" je dejala Anica, in
107 15|     oblekla se je in je tiho odšla k Juriju in se neslišno zgrudila
108 15|            Tedaj se je ona nagnila k njegovemu ušesu in šepetala: "
109 15|            tašča sedaj vznemirjena k sinu. Nekaj hipov pozneje
110 15|          drhteči dekli. Stopila je k oknu in videla, da leti
111 15|     popolnoma oslepela. Stopila je k moževi postelji. Šele sedaj
112 15|          so se ji noge. Planila je k oknu. Globok vzdih se je
113 16|            licu? Skoro omahnila je k odru in pogledala možu v
114 16|          dvignila se je in stopila k odru ter se vzpela na prste
115 16|          temna? In dvignila je oko k trokotnemu očesu in ga gledala
116 17|            vsaka nevesta, ki pride k hiši. Saj pravim, ljudje
117 17|           Šele po dolgem je prišla k zavesti in domislila tako,
118 17|           jo je izpustil in stopil k vratom in dejal v tej oddaljenosti
119 17|         zgodaj in se peljite v trg k odvetniku! Če vam ta ne
120 17|           vem, kako bo. Peljite ga k sodniji, pa naj vam prebero
121 17|         pred njim. On pa je stopil k nji, in slišala ga je govoriti,
122 17|             In stopil je zopet tik k njej in dejal: ~"Sodili
123 17|           Tedaj pa je Tomaž stopil k vratom, rekoč: ~"Ne jezite
124 17|          hvaležna je stopila korak k njemu, ko pa je opazila
125 17|        kakor hočeš. Zatekla se bom k postavi." ~In skoro divje
126 17|            dolgo. Potem je stopila k oknu. Ne, od todi ni videti
127 17|           objela deklico: ~"Šla bi k njemu in mu povedala, da
128 18|               18. POGLAVJE~Na potu k možu~Proti večeru se je
129 18|        Anici izboljšalo. Prišla je k zavesti, a niti domisliti
130 18|            pripravil Luka nekoliko k zavesti s tem, da mu je
131 18|           Jerico je od hitela nato k Anici, katera je izgubljala
132 18|           se je, ko je prišel Anže k njej na peč. "Lačen sem!"
133 18|          kuhinjo, postavila piskrc k ognju in šla in prišla.
134 18|            in pristavi svoj piskrc k ognju. ~Nekaj slovesnega
135 18|        Udarila me je." ~Stopila je k slepemu oknu, ki je služilo
136 18|             Ali ni šlo. Stopila je k bolnici, ali kakor morilki
137 18|           je zopet v svojo sobo in k trebušni steklenici. Ko
138 18|           na prejšnja vprašanja: ~"K možu, k Juriju!" ~Tedaj
139 18|      prejšnja vprašanja: ~"K možu, k Juriju!" ~Tedaj je Marjanica
140 19|           ali žena ali mati, sedla k vinu, češ, zdaj je vse eno,
141 19|             Vrnila se je Marjanica k bolnici in ni mogla priti
142 19|          bolnici in ni mogla priti k sebi. Vse se ji je zdelo
143 19|             Ta je prišla še enkrat k bolnici in dejala: ~"Ni
144 19|          prijel za roko, nagnil se k nji in vprašal: ~"Lepo te
145 19|          neke vrste obupu in odšla k Anici. ~Luka pa se je zavlekel
146 19|           Zunaj v kuhinji je sedel k mizi in gledal na domačo
147 19|          hči, ali se na to obrnila k Luki: "Ne zamerite ji, ona
148 19|       Stopila je v sobo in planila k mizi in jo odprla mrzlično.
149 19|            nič. Kdo ti bo pa hodil k tebi po moko? Dobi boljo
150 19|          Luka. ~Deklica je stopila k njemu, ali videča njegovo
151 19|         noči. Tedaj je ona planila k dekletu in jo sunila v hrbet,
152 20|             da naj malo pride prej k moči." Na glas je Marjanica
153 20|          žarečim obrazom je hitela k Anici. Toda ta se ni zveselila.
154 20|           hišo. Anže se je zgrudil k dekletcu na kolena. ~"Kaj
155 20|            sočutno je skočil žarek k Anici na posteljo, pobožal
156 20|         morda nič. ~Zdravnik plane k oknu in ga razkrije. Morje
157 20|        kvišku in stopi par korakov k bolnici, ali prav k postelji
158 20|        korakov k bolnici, ali prav k postelji ne stopi. Kdo ve,
159 20|     opazila Katra brata in planila k njemu: ~"Ven pojdi, ali
160 21|         Potem me je dal oče v šolo k čevljarju. Pa me je Blaž
161 21|        nekaj, in približal je usta k njenemu ušesu in dejal: "
162 22|         Šime in stopil korak bliže k Neži, toda takoj se je umaknil.
163 22|           Pa ne boš, Šime, ne boš. K fajmoštru pojdem in mu povem,
164 22|      pestjo. Tedaj ga je pripravil k zavesti resni glas Pušarjev: ~"
165 22|         odšla, Katra pa je stopila k oknu in mrmrala, videča
166 22|       Katra se je zgenila in odšla k njemu in se vrnila kmalu
167 22|           detetom in stopila zopet k oknu, kamor je bila postavila
168 22|       opečen po prstih. Skočila je k vratom. ~"Ali vas ni sram,"
169 22|      vstopil Pušar. Anica je odšla k otroku, namočila mu rano
170 22|         dne zopet nekako prihajati k zavesti, da na Peči ni vse
171 22|         bolele. Potem pa je stopil k oni sivorjavi sliki večne
172 22|        kolena in dvignila dojenčka k sliki ter zaprosila: ~"Čuvaj
173 23|            pa Francelj je tudi šel k maši. Kam, kam tako hitro
174 23|   temnorjavo steklenico, katero je k sreči Marjanica zdaj odnesla. ~"
175 23|             Toliko src bo zahotelo k Njemu, toliko usten zaprosilo!
176 23|            premagati, da ne bi šla k procesiji. Oh, saj jo je
177 23|           njej. ~Takšna je stopila k zibelki. ~Toda, kaj je tebi,
178 24|   nestrpnost. Vstala je in stopila k oknu. Mesec je bil zašel,
179 24|            ko si šla mačko zapirat k otroku?" ~"Ta je lepa! Reci
180 24|            živi, in ti si jo vzela k sebi. Ti si vedela za vse;
181 25|            svetnica. Kar lepo doli k njej bi šla." ~"Kako je,
182 25|          je zavpila Katra, stopila k bornemu ležišču dekličjemu
183 25|          Marjanico in odšla v sobo k otroku. Tam se je zjokala.
184 25|            sta jo nesla. Stopil je k njima. Marjanica je bila
185 25|        vrata pred nosom, je stopil k vodnjaku in čakal. In tedaj
186 25|          in prazničen je bil sedel k mizi, ko je pridrvela Neža. ~"
187 26|       tedaj je pristopil še enkrat k Jerici in ji gledal dolgo
188 26|          mislila zdravnika. ~"Prvo k Hanci, potem po zdravnika,"
189 26|           je odvrnil Luka. ~"Pa ne k Hanci?" je vprašal kmet. ~"
190 26|            je vprašal kmet. ~"Prav k njej," je odvrnil Luka. ~"
191 26|            kako je vesel! Vrača se k domačim, ki jih ima rad.
192 26|         takoj napravita in pojdeta k maši!" ~"Mame še ni," je
193 26|        dobrovoljno kmet in obrnjen k Luki, je dejal: "Tako pripravnega
194 26|         Daj sem, pa pojdi z otroci k maši!" je velel kmet in
195 26|           vzel otroka, ki je silil k njemu. ~"Kaj pa, blagoslova
196 26|             se je obrnil kmet nato k otrokom in pastirju. ~"So!"
197 26|             je dejal kmet, ga vzel k sebi in sedel. Tako so sedeli
198 26|            tista njiva. Sem stopil k očetu. "Prst božji," sem
199 26|      hiteti. Spomnil se je, da gre k zdravniku. ~"Živeti mora,
200 26|             Hipoma pa je obstal. ~"K prvemu grem nazaj. Deset
201 26|          deset." ~In res je krenil k prvemu zdravniku nazaj.
202 26|          zidanici. Luka je omahnil k Jerici. Pri njej je sedel
203 26|           kamen in prišel nekoliko k sebi. Prijel se je za glavo
204 27|          Tomaž. "Kaj? Ali naj grem k nevesti in ji vse lepo povem,
205 27|            pojena hodila od zibeli k oknu in nazaj, čisto po
206 27|        Luka. ~Anica se je zgrudila k postelji in pokrila svoje
207 27|       njenega lica. Molče je odšla k otroku in vzela od njega
208 27|          uri je sklenila, da pojde k odvetniku in toži. ~Kdo
209 27|          in mu rekla, naj gre doli k mlinu. ~"Zakaj?" je vprašal
210 27|           vse zgodaj odpelje v trg k odvetniku, se je umirila
211 28|       POGLAVJE~"Pusti vse in pridi k meni!"~V par tednih so bili
212 28|            je rekla Anica, da mora k odvetniku. ~Naj se še zglasi
213 28|           ne: ~"Pusti vse in pridi k meni!" ~"Zato, ker Lipe
214 29|           bil kdo tozadevno prišel k njemu po pomoč, se je sicer
215 29|      opravi. ~Tedaj je krenil Luka k Pušarju. Denar, katerega
216 29|           in je zvečer odložil pot k Pušarju. ~Bog vedi, kako
217 29|            dobila!" Hitela je nato k Anici. Ta ji je pojasnila,
218 29|             da ste klicani s taščo k obravnavi. ~"Kaj se boste
219 29|            ki mu je dekle priraslo k srcu. ~Tomaž se je smejal
220 29|          misli na Peč. Poromale so k Anžetu. Ko da se je prejšnji
221 30|           hitrimi koraki je stopil k slepemu oknu in izvlekel
222 30|         Katro. ~Ta ga je poklicala k mizi in mu silila piti.
223 30|           dolgem času je prišel ta k Lipetu in mu rekel: ~"Slabega
224 30|         kupujejo." In nagnil se je k njegovemu ušesu in dejal: ~"
225 31|            Katro domov. Stopila je k oknu. V somraku se ji je
226 31|       ogledal Katro, je stopil tja k onemu slepemu oknu, kjer
227 32|          rosnih kapelj. Stopila je k oknu. Neznano dvorišče se
228 32|              Velela sta ji stopiti k pisalni mizi, za katero
229 32|          vrata odpre, pojdem noter k njemu in bom z njim večerjal
230 33|            romala čutarica od moža k ženi. Pri tem sta stara
231 33|           ju je samo usoda dovedla k skupni mizi in ne lasten
232 33|          Umrla je! Me niso pustili k njej, na vnetju kosti je
233 33|       povabljena je bila kot priča k porotni obravnavi. Skoro
234 33|        uradnika v sobi, je planila k Marjanici glasno ihteč: "
235 33|         srečno pot!" ~In stopil je k Anici, ji stisnil roko in
236 34|          je stopil Lipe nekega dne k Anici in dejal: ~"Proč pojdem!
237 34|           se je kakor dete privila k njemu in se smehljala, ko