Chapter

  1 1 |         trenutkov zopet dvignile. Iz megla je pršilo venomer,
  2 1 |          in se vzpel po stopnicah iz kamna k odprtim durim. ~
  3 1 |         se je vračalo skozi vrata iz sosedne sobe, kjer so bili
  4 1 |        dvignil izza mize in odšel iz sobe. ~"Na tvoje zdravje!"
  5 1 |         Lipe se je dvignil in šel iz sobe. ~"Ženin in nevesta
  6 1 |           pa je stopila v vežo in iz veže v kuhinjo. V kuhinji
  7 1 |           gledala nevesta in fant iz oči v oči. Fant je stopil
  8 1 |         Kakor jok se mu je izvilo iz grla. ~"Zakaj?" ~Usmiljenje
  9 1 |         več ne vzame. Anica! Samo iz strahu, da te izgubim, ti
 10 1 |           Ven greš, na mestu greš iz hiše. Pijanec nemarni!" ~"
 11 1 |       kvišku. Oči so ji izstopile iz glave. Anica je zbledela.
 12 1 |      trenutku se je usula Pečanki iz ust ploha besedi. ~"Kaj
 13 1 |         treščiti na mizo in kakor iz čudne dalje ga je slišala
 14 2 |          po grižljajih, ki si jih iz svojega ni privoščil, po
 15 2 |       denar!" se je smejalo nekje iz krošnje, da človek v resnici
 16 2 |       Možu se je zdelo, da govori iz nje in da ponavlja venomer:
 17 2 |           Zapravljaš!" je prosilo iz dobe krošnjarjenja. ~"Ali
 18 2 |     poznali. Za vino je plačeval, iz Boga in ljudi se je delal
 19 2 |           da je kupljena s cekini iz krošnje, je polagoma nežno
 20 3 | goldinarjev in lepega dne izginil iz vasi. In jeseni se je vrnil
 21 3 |          in ob nedeljah je včasih iz same oholosti plačeval kmetom
 22 3 |           To pa vedi! Ne bo prida iz tebe, prav tak si, ko tvoj
 23 3 |         zaripla od jeze in hotela iz sobe. Prav ta hip so se
 24 3 |         prijazna beseda ni prišla iz njenih ust. ~"Katra," je
 25 3 |          premoženje?" je bruhnilo iz nje. ~"Prodali so. Saj je
 26 4 |         veselja, strah je izginil iz nje srca. Tedaj pa se je
 27 4 |          mej Anico in Jurijem, in iz šole grede sta se vselej
 28 4 |      Anico dnevi, ki so napravili iz otroka ženo. ~Komaj je bila
 29 4 |         zbolela, da ni mogla niti iz postelje in je morala imeti
 30 4 |         in v snu je videla mater. Iz cerkve je prišla, in ona
 31 4 |         Mati pa je šla po vasi in iz vasi po cesti in pri mostiču
 32 5 |      nazaj v vodo, če bi prilezel iz nje, ne pa, da bi mu pomagal
 33 5 |       nogo. Tedaj je prignal Lipe iz hleva živino, in Tomaž se
 34 5 |           Nekaka žalost je brnela iz njenih besed. Tako bled
 35 5 |          je obrnila proti vratom. Iz kuhinje je bilo čuti glasno
 36 5 |           se je usipalo Marjanici iz ust tako hitro in glasno,
 37 5 |          Marjanica!" je bilo čuti iz sobe, in v hipu se je Marjanica
 38 5 |    stopila preje v kuhinjo, Juri. Iz sobe je bilo čuti drugikrat: ~"
 39 5 |           je slišala Tomažev glas iz dvorišča: ~"Kaj? Tobaka
 40 5 |      Katra je potegnila Anici nož iz rok in oddelila del obele. ~"
 41 5 |          obleko?" se ji je izvilo iz valujočih prsi. ~"Če tako
 42 5 |         za njo je stala Katra, in iz njenih drobnih oči so švigali
 43 5 |          Anica je rahlo kriknila. Iz prsta ji je divje curljala
 44 5 | sivorjavega očesa, in odhitela je iz sobe, da pozabi prizor,
 45 6 |         zaslišala prijazno besedo iz Aničinih ust, in oči so
 46 6 |         bila za pečjo in izbirala iz pšenice ljuljčino seme,
 47 6 |      iščeš pri meni tolažbe in ne iz ven Peči. Če je tu ni za
 48 6 |         pa zdaj je bilo razločiti iz ropotanja voz pobožno pesem.
 49 6 |         Pa ne! To si mi napravila iz jeze in nalašč. Saj te poznam." ~"
 50 6 |           dam obleko delati pa mi iz same jeze narobe sešije.
 51 7 |           da ni res. S tisto Rezo iz trga sta zmenjena. Za vino
 52 7 |             Neži je prehajal glas iz jeze v žalost, in žalost
 53 7 |        vrgel pod noge, je govoril iz nje: ~"Obljubil si mi tolikokrat,
 54 7 |        rešiti se častno in ugodno iz zagate, in je dejal prijazno
 55 7 |       skoraj siloma iztrgal fantu iz rok. Prav tako hitro in
 56 7 |      naglo pokleknila in odšla je iz cerkve. ~"Za cerkvijo je!"
 57 7 |         Juri!" se je utrgalo njej iz srca. "Glej, to je od tvojega
 58 7 |         je izvilo zopet njej prav iz osrčja. "Ti ne veš, kaj
 59 7 |            kaj govoriš. Ti si ves iz sebe. A to je greh. Ti moraš
 60 8 |        svojo, katere pa ni polnil iz steklenice na mizi, temveč
 61 8 |        steklenice na mizi, temveč iz druge, katero je bil postavil
 62 8 |          Peči." V hipu je zbežala iz sobe. Tomaž je gledal s
 63 8 |         Ko je tako nemirna tavala iz kuhinje na breg, ni opazila,
 64 8 |       vsako njeno kretnjo opazuje iz svojega domovanja Tomaž.
 65 8 |          Jerico, ki se je vračala iz cerkve in jo ustavil, da
 66 8 |           cesto doli, je zagledal iz trga se vračajočega Lipeta.
 67 8 |          ki mu je rila po glavi. ~Iz teh misli ga je mahoma zbudil
 68 8 |         smrti preplašenemu Juriju iz grla. Kakor da se srce trga
 69 11|       prvi hip si spoznal mesarja iz trga. Hudirjev dedec je
 70 11|        Bog, koliko je popil mesar iz trga. Pa ga je lahko na
 71 11|             je vprašal mesar manj iz potrebe ko navade. ~"Poišči
 72 11|           malomarno. ~"Oh, kaj bo iz tega!" je jadikovala Neža,
 73 11|      dobra ugrel. Ko pa je stopil iz hleva, je videl odhajati
 74 11|        Anica pustiti moža v takem iz hiše, in še mnogo podobnega.
 75 11|         je prenašala goreče oglje iz peči na ognjišče, je prišla
 76 11|           še v sobo in vznemirila iz same marljivosti Luko, češ,
 77 11|       nato po pričujočih in odšla iz sobe. Tomaž in Neža sta
 78 11|         Anica je ovohala, da diši iz njega vino in tobak. Čez
 79 11|           lučjo. Anica je planila iz sobe in tekla v gorenje
 80 12|           še norca se hoče delati iz mene!" Tašča je udarila
 81 12|          viknila zdajci Anica vsa iz sebe in udarila taščo po
 82 12|      plašno, pol porogljivo Anici iz grla. ~"Pojdi!" je velel
 83 12|    otresla moževe roke in planila iz sobe. Nekaj groznega, nekaj
 84 13|        mir. Pošastno se je belila iz teme cesta. Anica je dospela
 85 13|          brani njeno čast, pognal iz sobe. In v novi boli je
 86 13|          je začasno ginila bolest iz njene duše. Pač je čutila
 87 13|         je odvrnil fant in vlekel iz suknje razne papirje, račune
 88 13|         Ta hip je prinesla ženica iz kuhinje Lipetu in Anici
 89 13|      tukaj?" Lahka skrb je donela iz njegovih besed. Anica je
 90 13|          opazil njen duševni boj, iz izraz brezmejne pomilovalnosti
 91 14|       opazila nekaj tujega: sliko iz one male knjige. ~Ta doživljaj
 92 14|          izpod mize in jo odvedel iz sobe. ~"Ti moraš iti zdaj
 93 14|          vzdih se je izvil Jerici iz ust, in Anže je prenehal
 94 14|         Vzdihne Breda in mu reče,~iz srca ji kri priteče:~Oh,
 95 14|        bila medtem izmotala nekje iz teme in s širokoodprtimi
 96 15|        bila zemljica kot kraljica iz pravljic, in solnce bi žarelo
 97 15|         Anica. ~Katra je izginila iz kuhinje, Anica pa je začutila
 98 15|           pa se je izgubila nekam iz kuhinje. ~Ko je prišla Anica
 99 15|            Juri, strašno sem bila iz sebe. Juri, ne zameri, pozabi!
100 15|         tega ne!" In pobegnila je iz sobe in venomer ji je švigala
101 15|        Kaj je?" je vprašala kakor iz sebe. ~"Lepo vas prosim,"
102 15|        ležal v rokah in ji polzel iz njih. S polzečim telesom
103 15|      neznano. Nekam v sivo meglo, iz katerega vstaja brezkončno
104 16|      pogledala na Recljevo. Pa ne iz jeze! Kočanka je vselej,
105 17|          Ali se hoče še norčevati iz mene?" ~"Zakaj mi ne verujete?"
106 17|         to vse je znala napraviti iz vašega moža vaša tašča.
107 17|           bi znala napraviti tudi iz mene gospodarja? Ali bi
108 17|           ji je zazdelo, da zveni iz besedila oporoke. In s krčevitim
109 17|        njegovega groba. Hitela je iz sobe doli za hlev na vrt.
110 18|         ta koprena čisto izginila iz duha, in Anica se je vsebolj
111 18|           ki sta izbirali ljuljko iz pšeničnice za seme, sedel
112 18|      povedal dve ali tri, odzibal iz izbe. Morda niti vedel ni,
113 18|           noge vičoča in letajoča iz ene shrambe v drugo. ~"Pljučnico
114 18|     postelji in izkušala razbrati iz starih računov, zakaj da
115 19|    začudila Marjanica. ~"Sem ušla iz ječe," je rekla Hanca, "
116 19|            Hanca pa je že stopila iz sobe. Marjanica je stekla
117 19|           vozniki, zlasti mlajši: iz drobne stvarce se je bila
118 19|         se je oglasil neki gospod iz mesta, izkazal Hanci, da
119 19|          poslopje je začelo rasti iz peska, apna in kamenja.
120 19|         Luka kakor od kače pičen, iz svojih spominov. Jasno je
121 19|    premaknil, dasi je stal sestri iz obličja v obličje in čutil
122 19|           veš!" ~Tedaj je stopila iz sobe Marjanica. Katra ni
123 20|         je slonela ob postelji in iz oči, široko razprtih, je
124 20|       doli ob mlinu, in je skočil iz voza v topel kožuh zavit
125 20|           pod lopo se je prebudil iz zamišljenosti in krenil
126 20|       Hočeš, nočeš je krenil Anže iz kuhinje in zadel na Marjanico
127 20|      krenil spet v hlev, zaril se iz same trdoglavosti še enkrat
128 20|         Jeričino lice pred seboj. Iz tope obupnosti, ki je pokrivala
129 20|           sta se otroka prebudila iz zamišljenosti in molitve
130 20|           za rešilno svetlo nitko iz kraljestva svetlobe in zdravja,
131 20|           je zgenila Zaplotarica, iz sosednje sobe vstopita zdravnik
132 20|          skoro boječe plane Katra iz kota kvišku in stopi par
133 20|          pa še vedno pusti kapati iz usodne steklenice. Anica
134 20|         in izbila tašči skodelico iz rok. Ali zaman. Brezmejno
135 20|           se je stoprav prebudila iz dolgih in čudnih sanj, in
136 21|       molčala. Molče je bil nalil iz druge posode Tomaž Katri,
137 21|        Tomaž Katri, sam pa je bil iz one, ki je stala že preje
138 21|          kako je to. Jaz sem doma iz Sela. Še dva brata imam.
139 21|         nič nisi. Nič prida ne bo iz tebe!" "Bo, oče," sem rekel, "
140 21|     vprašal. ~"Boš napravil konje iz njih," je odvrnila, "tako
141 22|              Ti dam, se norčevati iz mene," je klicala bojaželjno
142 22|          je govoril, ko da pobira iz žerjavice krompir. Katra
143 23|      Tedaj je prišla doli na Peči iz hiše Jerica. Anže je piskal
144 23|        bili začeli ljudje usipati iz cerkve, in Anže jih je motril
145 23|           je, kako bi se izmuznil iz sobe. In to se mu je posrečilo,
146 23|       prihranjeni denar in razvil iz robca cekin. Dvajset krajcarjev
147 23|         vzel ta cekin in se vrnil iz hleva. In prav tedaj je
148 23|          prav tedaj je prišel oče iz hiše. ~"Zdaj pa grem, Anže,
149 23|      stoprav, ko je stopila Anica iz cerkve, si je mislila: ~"
150 24|           jeze!"~Anica je planila iz sanj. Grozne so bile njene
151 24|       vtis sanj ni hotel izginiti iz njenega spomina. Začela
152 24|           je govorila z njim. Ali iz te nežnosti se je kmalu
153 24|         tega ne smem misliti, ker iz tega nikoli nič biti ne
154 24|      okrepi proti glasu, vabečemu iz dalje, tako sladkogrenkemu,
155 24|           je planila kvišku. Celó iz otrokovih potez, se ji je
156 24|         prilikah je Katra planila iz postelje in začela burno
157 24|     začutila, da je izginil strah iz njene duše in nekako porogljivo
158 24|        ženi? Pa nisi tega storila iz samega sovraštva do nje,
159 24|         je govoril, bil je satan. Iz zelene steklenice je bil
160 25|          letih, ko se ni dvignila iz postelje, omrtvelo celo
161 25|        razkazuje svet. Zavila sta iz doline v široko polje. ~"
162 25|     vratih osupne in plane nazaj. Iz veže prihaja ona črna žena,
163 25|          in si pomane oči in leze iz postelje. Toda kaj je to?
164 25|         kako da ji ni prišel glas iz grla. ~"Ali ti je mraz?" ~
165 25|           se ji je izvilo hripavo iz grla. ~"Vstati?" se je začudil
166 25|       hiša, da so na Peči koze. ~"Iz hiše mora, iz hiše mora!"
167 25|        Peči koze. ~"Iz hiše mora, iz hiše mora!" je tulila Katra. "
168 25|      prinese taka golazen v hišo. Iz hiše mora!" ~Ko je Marjanica
169 25|         da bi mene ne bilo! In še iz hiše jo vržejo!" ~"Meni
170 26|        hitro otrl solzo in stopil iz zidanice. ~"Glej," je mrmrala
171 26|         proti Luki: ~"Odženo vola iz hleva, in ta mrcina spi.
172 26|           še nisem imel. Je nekod iz slabe hiše, pa vrl dečko!
173 26|      izginila misel na preteklost iz njegove duše. Toda tem glasneje
174 26|       zaprla. Velika, čudna glava iz medi je bila vdelana v les.
175 26|       nanj. Obrnil se je in lezel iz hiše. ~"Prva na levi," je
176 27|         se ga brez potrebe metalo iz hiše. Nato je dejal Pušar,
177 27|         bili že kdo ve kdaj vrgli iz zemlje. ~In res se je žaga
178 27|         potisniti mej ta dva koga iz Peči, ki naj bi nekako nadzoroval
179 27|           pa se je gotovo ne samo iz naključja spomnila Tomaža. ~
180 27|         bruhnilo v žarki svetlobi iz nje. Nikoli ni bila ne prej
181 27|         prenesli, ko kužno žival, iz hiše. Zato mi je poslal
182 27|          Vonj žganja je zaudarjal iz moža. Jecal je: ~"Boš, boš!
183 28|  preprosila Katro, naj jo odpusti iz službe, in ni zato hotela
184 28|           stran, zaprla jo v noči iz hiše. Anica je vedno zopet
185 28|           jo celo razjarjeni ženi iz rok, ko jo je ta pretepala.
186 28|   sporekanj. Hujšemu je šla Anica iz poti. Nekaka groza jo je
187 28|   naočnikov na Anico. Potegnil je iz žepa tobačnico in zanjuhal
188 28|     strank je vstopilo v pisarno. Iz odvetnikove sobe je slišala
189 28|           Anica vendarle izsiliti iz Katre. Sicer je jasno, da
190 28|           trudna je stopila Anica iz pisarne na plan. Z nekako
191 28|        hipov pozneje mu je sedela iz obličja v obličje. Pojasnila
192 29|           spečo. Dete si ni upalo iz Aničine sobe, in Anica jo
193 29|           doli na njo ono neznano iz noči. ~Doli ob žagi se je
194 30|       moža, češ, da se norca dela iz nje, dasi ve vsakdo, da
195 30|         zopet temno, in skočil je iz sobe, planil proti Katrini
196 30|    prehitela, mu je iztrgala pero iz rok. ~Tudi odvetnik je izkušal
197 30|            Bil je oni mladi pisar iz odvetnikove pisarne, oni
198 30|       pripetilo zjutraj. ~Na potu iz mesta je bil srečal Jerico
199 31|          se je oblekla in stopila iz spalnice. Na stopnicah je
200 31|        grgranje je prihajalo ženi iz ust. ~V tem hipu je pozabila
201 31|      Katri je bruhnilo nekaj krvi iz ust, čudno ječanje in grgranje
202 31|          grgranje se ji je trgalo iz grla. ~"O Bog, kaj ji je,"
203 32|         doživela. Kdo jo je rešil iz rok umirajoče? Z drhtečimi
204 32|         Da, potegnili so ga danes iz vode. Pijanec je bil, Bog
205 32|           je bila medtem izložila iz košarice, kar je bila prinesla
206 32|           segla v žep in odvezala iz rute dvoje bankovcev in
207 32|        nedolžen. Pa je prišel siv iz ječe. Tisti je pozabil to
208 33|        mizo in pil nekako hlastno iz male čutarice, in da je
209 34|          večera jo je res odvedel iz Ljubljane. Zadrževati je
210 34|     komarje, ki naj napravi konje iz njih. ~Ona se je kakor dete