Chapter

  1 1 |            je prikimala možu. ~"Ti Tomaž, molči, si že pijan." In
  2 1 |      zibaje, vrnila k mizi. Pijani Tomaž se je zasmejal in nekaj
  3 1 |      odgovoril mesto Jurija hlapec Tomaž. Pečanka pa je udarila ob
  4 1 |            je hripavo ponavljal: ~"Tomaž sedi više, pa nič ne de,
  5 1 |         više, pa nič ne de, nič." ~Tomaž se je ozrl čez mizo in odvrnil: ~"
  6 1 |            se mu je bil približal. Tomaž je prijel kozarec in ga
  7 1 |          je oglasila harmonika, in Tomaž je začel kriliti z rokama
  8 1 |          približal. ~"Ti si pijan, Tomaž, pa na nogo stopaš." Hlapec
  9 1 |        Prišla je Neža s pikolitom. Tomaž ji je vzel vino, Šime pa
 10 1 |      plesavci. Tedaj ji je položil Tomaž roko na rame. ~"Veš kaj,
 11 1 |      dejala ostro. ~"Pa pila boš." Tomaž je držal steklenico pikolita
 12 1 |       presneto se drži," je mrmral Tomaž za mizo, in glava mu je
 13 1 |         Vsaj pred hlapci me čuvaj, Tomaž dela v hiši, kar hoče."
 14 1 |        pogled na nju še smešnejši. Tomaž se je držal mize in se tresel
 15 1 |              se je še vedno smejal Tomaž. Za pečjo pa je godrnjal
 16 1 |             nocoj me pa ne boš!" ~"Tomaž, nesi ga ven!" je velela
 17 1 |            čez obraz. Ozrla se je. Tomaž je stal za njo. ~"Ne plešem!"
 18 1 |         plešem!" je rekla kratko. ~Tomaž je ogovoril Jurija. ~"Lepo
 19 3 |       način, ko vsi drugi. ~Bil je Tomaž, sin ubogega kočarja. Leporastel
 20 3 |           znani. Kljub temu ni bil Tomaž pri ljudeh v veliki časti.
 21 3 |            za letom zgodilo, da je Tomaž zapravil že vse, ko je bilo
 22 3 |       gosposkih škornjev. Tedaj je Tomaž par dni pil za zadnje novce,
 23 3 |            neke pomladi, da je bil Tomaž zopet vse zapravil in ker
 24 3 |         Dober večer!" je pozdravil Tomaž. ~"Je že dobro," je bil
 25 3 |      odgovor, "kaj bi pa rad?" ~In Tomaž je povedal, kaj bi rad. ~
 26 3 |     pokazala obenem Katra s prsti. Tomaž je vzel žago in sekiro in
 27 3 |        konca ne bo. ~Četrti dan je Tomaž odšel s svojimi sedmimi
 28 3 |           brcnila!" se je razjezil Tomaž in pljunil, ko da se hoče
 29 3 |            In istočasno je začutil Tomaž žejo, kakoršne ni čutil
 30 3 |            s Peči doli na cesto in Tomaž je mrmral nekaj silno neprijaznega
 31 3 |         zdravem in mladem licu. In Tomaž je čutil, da čaka žena nanj
 32 3 |            se mudi!" je zagodrnjal Tomaž in hotel mimo. ~"Zaradi
 33 3 |      zastavila pot, da se je moral Tomaž ustaviti. Prav ob njem je
 34 3 |         dela in zaslužka dovolj." ~Tomaž je zamahnil malomarno z
 35 3 |             Hudirja!" se je odzval Tomaž, "že vem, kako je pri vas.
 36 3 |          je. Vendar pa je pomislil Tomaž, da bi se mu smejali v vasi,
 37 3 |         uganila Katra takoj, da je Tomaž njen. Segla je naglo v žep,
 38 3 |           Segla je naglo v žep, in Tomaž je tiščal, prej ko se je
 39 3 |           Tisto pa ne!" je odvrnil Tomaž; in zaradi lepšega je pristavil: "
 40 3 |       pijancu." ~"He," je pomislil Tomaž, "ta je lepa. Kaj pa, če
 41 3 |          je moja roka!" je odločil Tomaž, "in drugo se zgovorimo
 42 3 |           je stisnila ona roko. In Tomaž se je vrnil proti vasi,
 43 3 |          Drugega dne je bil prišel Tomaž na Peč in zasedel svoje
 44 3 |          da stoji mej njo in njimi Tomaž. In pokorili so se mu. On
 45 3 |          plačila, je vselej plačal Tomaž, češ: ~"Kaj boš ti. Saj
 46 3 |            še za druge plačuje." ~"Tomaž ima denarja dovolj, jaz
 47 3 |         tako," je zakričala mati, "Tomaž ima denar. Pojdi in služi,
 48 5 |         dvorišče. Na stogu je stal Tomaž. Bil je videti zaspan in
 49 5 |           Lipe iz hleva živino, in Tomaž se je umaknil v vežo. Ženski
 50 5 |            berači," se je norčeval Tomaž, "ali neumen ni, živel bi
 51 5 |          ne bosta jedla, ne bosta? Tomaž ne bo jedel? Seveda, objedel
 52 5 |   gospodinja. Na božjo pot. Menda. Tomaž hodi vsak dan na božjo pot
 53 5 |       nekaj hipov zatem je vstopil Tomaž z velikim psom v kuhinjo. ~"
 54 5 |       očistila me boš!" je odvrnil Tomaž. ~"Seveda," se poslužuje
 55 5 |       prevzetna. Da pa ne porečeš, Tomaž, da ti gospodinja ne sme
 56 5 |           povezovat krvaveči prst. Tomaž in Katra sta se vrnila v
 57 5 |           kazen," se je ponorčeval Tomaž. ~"Saj nisi za kuhinjo,"
 58 5 |          zna več ko ti." ~Katra in Tomaž sta bila odšla, Anica pa
 59 6 |            voz, je prišel za njima Tomaž. Katra je velela počakati
 60 6 |           se tiče, mati," je dejal Tomaž in sedel na voz. On in Katra
 61 6 |        sešiti zimske kočemajke, in Tomaž, ali nima denarja, pa bi
 62 6 |          pa ne. Tedaj je pristopil Tomaž. "Glej," ga je nagovorila
 63 6 |          ji je gorelo razburjenja. Tomaž je sunil Katro, češ: "Posluša!" ~"
 64 6 |      ljubeznjivo skušal nasmehniti Tomaž proti Anici. Že je hotela
 65 6 |        Troti, troti," je ponavljal Tomaž za Lipetom, ki se je obrnil
 66 6 |         sedaj in dejal: ~"Ali veš, Tomaž, da trdiš resnico. Na Peči
 67 6 |                Res?" se je začudil Tomaž. ~"Prav res," je nadaljeval
 68 6 |          Kdo pa?" se je razkoračil Tomaž; očividno se je hotel pobahati
 69 6 |             je zategnil Lipe, "ti, Tomaž, na primer!" ~"Kdo pa tebe
 70 6 |             Kdo bi pa potem delal, Tomaž? Troti?" ~"Veš kaj," se
 71 6 |             se je razkoračil sedaj Tomaž, "če ti ni prav, Lipe, saj
 72 6 |           Lipe, saj lahko greš!" ~"Tomaž," je odvrnil mirno Lipe, "
 73 6 |       Katra je planila proti hiši. Tomaž pa je šel za Lipetom. ~"
 74 6 |            je bil miren, ni pa bil Tomaž. ~"Tisto o trotu si bom
 75 6 |            bom zapomnil," je dejal Tomaž. ~"Le," se je odzval Lipe, "
 76 6 |      povedal." ~"Molči!" je siknil Tomaž. "Ali hočeš, da te treščim
 77 6 |       Kajpak, tak trot, pa mene!" ~Tomaž se je zakadil v Lipeta. ~"
 78 6 |         položil na tla in dejal: ~"Tomaž, ti si dober človek, pretepati
 79 6 |     pretepati se pa ne znaš!" Toda Tomaž je bil razjarjen in je začel
 80 6 |        zares?" se je smejal Lipe. ~Tomaž se je ravno hotel pognati
 81 7 |           mislil kupiti, ker mi je Tomaž staro razbil. Pa si kupi,
 82 7 |            je izginil in ga ni." ~"Tomaž?" je vprašala Marjanica. ~"
 83 7 |          Eden ga je vzel, če ga ni Tomaž, ga je pa Šime. Pa naj ga
 84 8 |            Kača~"Oskrbnik" na Peči Tomaž je živel dokaj samostojno.
 85 8 |            kakor ni bil prikupljiv Tomaž, vendar prav pripravna.
 86 8 |    dogodilo sta se sešla tiste dni Tomaž in Katra. Ali ju je bolezen
 87 8 |            likerja in dvoje čašic. Tomaž je očividno že večkrat izpraznil
 88 8 |        navidezno samozavedujoče se Tomaž. ~"Misliš?" je zategnila
 89 8 |            že se bo možila zopet." Tomaž je govoril te besede, kot
 90 8 |           je že," se je zakrohotal Tomaž. "Ste li vi?" ~Žena je nekaj
 91 8 |        premotrila Tomaževo lice. ~"Tomaž," je govorila nato, "zgovoriti
 92 8 |           je zelo široko nasmehnil Tomaž, "taka je ta!" ~"Tomaž,"
 93 8 |   nasmehnil Tomaž, "taka je ta!" ~"Tomaž," je povzela zopet Katra
 94 8 |         tudi!" se ji je posmehoval Tomaž. ~"Molči!" je velela, "naj
 95 8 |          strašna je bila Katra, in Tomaž sam se je nekako umikal
 96 8 |           hipu je zbežala iz sobe. Tomaž je gledal s pol začudenim
 97 8 |             In če pojde kdo, pojde Tomaž prvi s Peči." ~Fant je obstal
 98 8 |       opazuje iz svojega domovanja Tomaž. In če bi bila tudi to opazila,
 99 8 |          Juri v nevarnosti ali ne. Tomaž, ki se je bil naspal, sprva
100 8 |           se je začelo mračiti, je Tomaž ogrnil suknjo in šel na
101 8 |              je odvrnila deklica. ~Tomaž je stopil k nji in ji stisnil
102 8 |              je odvrnila deklica. ~Tomaž se je zasmejal: "In četudi,
103 8 |          tu, da ukazuje. ~Ko pa je Tomaž prišel na cesto doli, je
104 8 |           kimal z glavo v pozdrav. Tomaž je stopil k njemu: ~"Saj
105 8 |          da voda po zimi ne vre." ~Tomaž se je zasmejal in dejal: ~"
106 8 |       Povej ji," je klical za njim Tomaž hlineč resnost, "da ne bo
107 8 |         potuhnil se je. Naj se le, Tomaž, ti še ne poznaš Lipeta."
108 8 |             Eh," si je odgovoril, "Tomaž ve, da sem s Peči, odkoder
109 8 |         teh misli nisem sama. Tudi Tomaž misli isto." ~"Tomaž je
110 8 |          Tudi Tomaž misli isto." ~"Tomaž je predrzen, mati, in Anice
111 11|           Katra je kričala in tudi Tomaž, ki se je bil odnekod znašel,
112 11|          sta kričala vanj Katra in Tomaž. ~"Devetdeset, ali pa grem,"
113 11|  Petindevetdeset naj bo!" je dejal Tomaž. ~"Naj bo, triindevetdeset!"
114 11|        pripomni znova posredovalno Tomaž. ~"Dvesto!" jekne Katra. ~
115 11|       pričujočih in odšla iz sobe. Tomaž in Neža sta šla za njo.
116 12|           tašča, in njej ob strani Tomaž. Ob Anici je ždela Jerica
117 12|           da jo je svoj čas užalil Tomaž, češ, da cmoka z ustnicami. ~
118 12|         česar ni nihče pričakoval. Tomaž se je naenkrat zasmejal.
119 12|          Tako," se je smejal dalje Tomaž in odložil žlico. Anici
120 12|            udarila z roko po mizi, Tomaž pa se je zasmejal znova.
121 12|      skrijte no!" je zaklical zdaj Tomaž. Katra pa je planila kvišku. ~"
122 15|         spremlja v gotovi razdalji Tomaž... Stopila je v kuhinjo,
123 17|            pobegne, je stal hlapec Tomaž, resen in bled. Sicer ni
124 17|          nekaj povedati," je dejal Tomaž s skoro šepetajočim glasom, "
125 17|         Ven!" je govorila ona. Ali Tomaž je krepkeje stisnil nje
126 17|      povedati." ~To vse je govoril Tomaž s toliko resnostjo, da Anica
127 17|           ne verujete?" je vprašal Tomaž. "Prisežem vam lahko, da
128 17|          bila sedaj prepričana, da Tomaž ne laže. Ob enem pa jo je
129 17|          vedel!" ~"Da," je odvrnil Tomaž, "tega nisem trdil. Otroku
130 17|          pa ta človek. Tedaj pa je Tomaž stopil k vratom, rekoč: ~"
131 17|       naslednjem hipu jo je pustil Tomaž samo. Ona pa se je vrgla
132 17|            prijateljev..." ~* * * ~Tomaž je govoril resnico. Sodišče
133 18|         odpirajo, in stoji na njih Tomaž, pijan in grd. Zamižala
134 18|              pa brez skrbi bodite, Tomaž vam ne bo nagajal." ~Hrup
135 18|          mora biti moja!" ~Nato je Tomaž udaril s pestjo po mizi
136 18|        Neža je bila istega mnenja. Tomaž se je bil nekam zavlekel,
137 21|            je, in da ne gre, da bi Tomaž, ki sicer veliko več časa
138 21|          bil nalil iz druge posode Tomaž Katri, sam pa je bil iz
139 21| nadaljevala Katra in videča, da ji Tomaž ne misli naliti znova, si
140 21|              Pametno!" je prikimal Tomaž dostojanstveno, dasi se
141 21|        Prav res, razumem te pa ne, Tomaž. Ali si bil takrat pijan
142 21|        šalim?" je odvrnila bridko. Tomaž ni odgovoril, in Katra je
143 21|           da govori dalje: ~"Glej, Tomaž, to vse nič ni! Zdaj je
144 21|          Zdaj mi že vse preseda." ~Tomaž je venomer kimal. ~"To se
145 21|          mi gre vse narobe. In to, Tomaž, to me jezi, da bi zbesnela.
146 21|           narobe!" ~"Hm," je dejal Tomaž, "meni se pa ne zdi. Gre,
147 21|             se je začudila Katra, "Tomaž, lepo te prosim, ali misliš,
148 21|          že križ za vas," je kimal Tomaž z glavo. "Pa saj ste vedela,
149 21|            postajal vse mehkeji. ~"Tomaž," je govorila, "ali veruješ,
150 21|             ki bi govorila z njim. Tomaž, ali ti morem zaupati? Zdi
151 21|           vse to mislil!" je dejal Tomaž. ~"Vedela sem. In to ni
152 21|           ljubila. Pa ne gre zato. Tomaž, vprašaj me raje, zakaj
153 21|      njegovega otroka. To vprašaj, Tomaž!" ~"Zaradi Peči!" je dejal
154 21|             Tako samogoltna nisem. Tomaž; o, ti mene še malo poznaš.
155 21|            ti mene še malo poznaš. Tomaž, ali nisem rekla prej, da
156 21|           Hočem biti in zato, zato Tomaž --. Tu mi je pot samo ena.
157 21|           samosvoja moram postati, Tomaž; zaradi revščine in odvisnosti
158 21|           Ali je umrl?" je vprašal Tomaž. ~"Obesil se je," je skoro
159 21|           in vse sinu, meni nič." ~Tomaž je gledal dokaj prijaznejše
160 21|          Kar je, je!" je pripomnil Tomaž, "nevesta ni kriva. Kakor
161 21|          Ali naj te tako zasnubim? Tomaž, imej pamet! O sovraštvu
162 21|        molčite, Katra," je odvrnil Tomaž, "dobro vem, kaj imate v
163 21|        brez srca nisem, brez srca. Tomaž, veruj mi!" ~"Saj verujem!"
164 23|           pridržal konje. ~"Kaj pa Tomaž?" je vprašal nekako živahno. ~"
165 23|           je odvrnila, "briga mene Tomaž!" Obenem pa se je spomnila
166 24|          bo šel beračit." ~"Kaj pa Tomaž?" ~"Tomaž? Pojdi no; naj
167 24|       beračit." ~"Kaj pa Tomaž?" ~"Tomaž? Pojdi no; naj gre, kamor
168 27|            njim sledeči pogovor: ~"Tomaž," je rekla, "žaga dela!" ~"
169 27|          Tudi jaz se ne!" je dejal Tomaž. ~"Potem," je drhtel glas
170 27|         neveste več tega, mati. Je Tomaž pa že drugačen mož!" ~"Molči,"
171 27|        velja moja, koliko tvoja." ~Tomaž ni takoj odgovoril. Skoro
172 27|          bo odgovoril osorno. Toda Tomaž je molčal in dejal šele
173 27|         Katra je bila jezna, da je Tomaž noče umeti. Vendar pa si
174 27|          Vendar pa si je mislila: "Tomaž se vda. Naj postopa tu gori
175 27|            se je smejal zaničljivo Tomaž, "ponagajati malo, kaj?" ~"
176 27|            je sekal v njene besede Tomaž. ~"Ne spozabi se, da si
177 27|           gospodinja!" se je rogal Tomaž. "Kaj? Ali naj grem k nevesti
178 27|            Katra. ~"Nak," je dejal Tomaž, "Judež pa ne!" ~"Če še
179 27|        kako privezati na se. Zakaj Tomaž je bil -- kakorkoli svojeglav --
180 27|            je čutila do Tomaža. In Tomaž je bil ostroviden dovolj,
181 27|           starem načinu pogovorila Tomaž in Katra. Tomažu se je mudilo
182 27|         hlapca za roko in rekla: ~"Tomaž! Tisto o Judežu! Saj se
183 27|       nikoli šinila senca čezenj. ~Tomaž pa je odšel proti vasi in
184 27|           da je ne bi spremljal -- Tomaž. Preveč je bila izgubljena
185 27|       skozi glavo in je viknila: ~"Tomaž, izpusti!" ~"Ti!" je slišala
186 27|        napadalčeve roke odnehale. ~Tomaž je zaklel in se zgrudil
187 27|            ni vseh dni konec in da Tomaž še izve, kaj je plačilo
188 27|          je tedaj priplazil na Peč Tomaž z obvezano glavo, postal
189 27|            Ni bilo treba tega, ne! Tomaž, ti si norec, kadar ga preveč
190 27|            boleči glavi mogoče. ~O Tomaž, Tomaž! ~ ~
191 27|            glavi mogoče. ~O Tomaž, Tomaž! ~ ~
192 29|          revico res ne mogli kam. ~Tomaž se je Luke zelo razveselil.
193 29|            dekle priraslo k srcu. ~Tomaž se je smejal pred se in
194 29|      vprašal Luka. ~"Hm," je dejal Tomaž in izpraznil kozarec, "znati
195 29|     kozarec, "znati je treba!" ~In Tomaž je skrivnostno kimal z glavo,
196 29|             Vidiš," je začel potem Tomaž, "ali misliš, da bi njej
197 29|           veruj," je govoril dalje Tomaž, "predobro jo poznam. Še
198 29|       imela koze." ~"Eh," je dejal Tomaž. ~"Pa v zidanico jo je dala
199 29|           spominjam!" je pristavil Tomaž. "Saj pravim, lepo sestro
200 29|           dvignil. ~"Ti," je dejal Tomaž zunaj, "spat pa še ne greva.
201 29|            našla drugod še odprto. Tomaž je potegnil Luko za seboj
202 29|        čikaš?" je vprašal nenadoma Tomaž. ~"Žvečim včasih," je odvrnil
203 29|      odvrnil Luka. ~"Ti," je dejal Tomaž in pogledal po strani Luko, "
204 29|             Le poslušaj!" je dejal Tomaž in začel skrivnostno šepetati
205 30|          ter ga pognal za vozom. ~"Tomaž!" je pripomnil Lipe. ~"Judež!"
206 32|           o tem! Ali že veš, da je Tomaž utonil?" ~"Utonil?" ~"Da,