Chapter

  1 1 |      prišel nevesti na pomoč in dejal: ~"Anica ni take vesele
  2 1 |    nevesto. ~"Ne bom, mati!" je dejal sin. Nevesta se je nagnila
  3 1 |        kaj?" ~"Tisto pa ne," je dejal mož. Botrica pa se je zasladkala: ~"
  4 1 |     odgovorila. ~"Tu ga ni!" je dejal Anže. ~"Kaj?" je vprašala
  5 1 |          ali si ti?" ~"Sem!" je dejal, "ali ne plešeš?" ~"Ne plešem,"
  6 1 |  govoriva več o tem!" ~"Ne!" je dejal mož. "Govoriti morava. Zdaj
  7 1 |     moja dobra, dobra žena!" je dejal mož. Par trenutkov sta stala
  8 1 |    obstal.  "Da ti bo prav," je dejal Pečanki, "grem spat. Nič
  9 1 |         Juri se je nasmehnil in dejal: ~"Ančka že ve, zakaj ni!" ~
 10 2 |   zasmejalo. Globoko užaljen je dejal Juri: ~"Če ti bolj veš,
 11 2 |      brv." ~"Ne več, stric!" je dejal tedaj nekdo na vratih in
 12 2 |        te je bilo, Krošnja," je dejal Juri. -- "Pod teboj se je
 13 2 |    Lačen pa, lačen," je resneje dejal Martin. Krošnja je kljubovalno
 14 2 |     napravi novo." ~"Sosed!" je dejal nato ženin. ~"Nak!" je odgovoril
 15 2 | bolečine pri srcu. ~Deček pa je dejal modro in resno: ~"Mati,
 16 3 |    svetu je daleč. Vendar pa je dejal: ~"Ne bo nič, mati!" ~"Škoda
 17 3 |         je šel za hlapca, in je dejal: ~"Ne, za hlapca nisem." ~
 18 3 |        Juri, plačam pa jaz," je dejal prvi fant. ~"Grem," je odvrnil
 19 3 |        milo in skoraj jokaje je dejal: "Mati, kaj sem vam storil,
 20 4 |     tako srečnega. ~"Anica," je dejal, "v nedeljo naju okličejo!" ~"
 21 4 |  vprašala. ~"Ker jaz želim," je dejal, "in če te lepo prosim!" ~
 22 5 |       pa ne posebno, Ančka," je dejal, "še nisi vajena. Pa se
 23 5 |    glavo. ~"Kako si pridna!" je dejal Juri, "jaz sem pa ravnokar
 24 5 |         res dobro napraviš," je dejal on, "Marjanici je vselej
 25 5 |       zapreže." ~"Tisto pa," je dejal fant, "pravzaprav nisem
 26 5 |         lepo kuhajte vidve," je dejal modro in pomežiknil Anici.
 27 6 |        kakor se tiče, mati," je dejal Tomaž in sedel na voz. On
 28 6 |          Ti si zelo pridna," je dejal. Toda Anica se je skoro
 29 6 |         začudila ona. ~"Da," je dejal on, "z mojo materjo se ne
 30 6 |        prosila. Ne za vedno, je dejal in pravil, da se vrne, in
 31 6 |  pristopil Lipe, vzel obleko in dejal: ~"Deset poličev, mati,
 32 6 |        ki se je obrnil sedaj in dejal: ~"Ali veš, Tomaž, da trdiš
 33 6 |       šel za Lipetom. ~"Ti," je dejal, ko se Lipe ni ozrl. ~"Kaj?"
 34 6 |      trotu si bom zapomnil," je dejal Tomaž. ~"Le," se je odzval
 35 6 |         in ga položil na tla in dejal: ~"Tomaž, ti si dober človek,
 36 7 |        razburil njen jok, in je dejal: ~"Če imaš pa tako pamet,
 37 7 |         ugodno iz zagate, in je dejal prijazno ali prepričevalno: ~"
 38 7 |        šepetal Anže. ~"Kaj?" je dejal Luka, "krvav? Ali je padel?" ~"
 39 7 |       šele po kratkem odmoru je dejal: ~"Saj je vseeno. Življenje
 40 7 |       se je smehljal pred se in dejal: ~"Malo veselja imaš z menoj,
 41 8 |         molčati!" ~"Mislim!" je dejal navidezno samozavedujoče
 42 8 |         vprašala. ~"Mislim!" je dejal in udaril z roko po mizi
 43 8 |       jo je obšla zbeganost, in dejal: ~"Juri bi pametno napravil,
 44 8 |    Jurija. Fant je opazil to in dejal: ~"Tako mislim jaz!" ~"Tudi
 45 8 |       rekla ni nič. ~"Tako," je dejal fant, "v štirih urah sem
 46 8 |         Tomaž se je zasmejal in dejal: ~"Ti si res, ko ogenj!
 47 8 |       ona to opazila in zato je dejal: ~"Pa brez zamere!" ~Šla
 48 8 |  govoriti z materjo. In tako je dejal nekega dne: ~"Mati, ali
 49 8 |     govoriti o tem. ~"Mati," je dejal Juri, "vem, da vam ni prijetno
 50 8 |      rokah, in skoro proseče je dejal: ~"Mati, če mislite, da
 51 11|     fant, postavno govoriš," je dejal nato mesar, "sedi, za liter
 52 11|        Zakaj ne greste ven," je dejal Luka Anici, "saj ste več
 53 11|     Petindevetdeset naj bo!" je dejal Tomaž. ~"Naj bo, triindevetdeset!"
 54 11|          Je ne bo doma, ne," je dejal Šime. Po precej dolgem odmoru
 55 11|      morem!" ~"Kakor hočeš," je dejal Šime, "mi bo posodila pa " ~"
 56 11|        je ta venomer smejal, je dejal: ~"Kaj se smeješ? Ali nimaš
 57 11|       odhajati Katro s sinom in dejal je za se: "Glej, Šime je
 58 11|       in nestrpnost. ~"Nič," je dejal, "materi je izginilo trideset
 59 13|      okisanih jetric je še," je dejal, "če se vam ne ustavljajo."
 60 13|     pozdravil. ~"Si prišel?" je dejal krčmar. ~"Sem!" je odvrnil
 61 13|       Ali je v redu?" ~"Bo," je dejal Kranjc, "kaj pa Ocvirek?" ~"
 62 13|   Ocvirek?" ~"Je že v redu," je dejal z dokaj trdim glasom Lipe, "
 63 13|      plačano." ~"Mislim da!" je dejal Kranjc. ~Ta hip je prinesla
 64 13|      peči postavi, Katrica," je dejal Lipe in proti možem se obrnivši
 65 13|        se je nagnil čez mizo in dejal šepetaje: ~"Kako je to,
 66 13|     obrne. Lipe jo to opazil in dejal: ~"Svetoval bi vam nekaj." ~
 67 13|       pomolčal za hip, potem je dejal: ~"Zdi se mi, da bo najbolje
 68 13|        dolžni sebi in Peči!" je dejal, tako, da je zadnje besede
 69 13|      morate ostati na Peči!" je dejal prepričevalno in proseče
 70 13|   besedo "domači". ~"Anica," je dejal on mehko, ko da hoče povedati
 71 14|        moraš iti zdaj spat," je dejal očetovski. ~Pripeljal jo
 72 14|        je, strah!" ~"Čakaj," je dejal, "te pa pospremim, da te
 73 14|    Pojdi spat in se ne boj," je dejal Luka, in Anže je poslušal... ~* * * ~
 74 14|         je on prijel za roko in dejal: ~"Tistega ji ne bi bili
 75 15|       se je nestrpno dvignil in dejal: ~"Jaz mislim tako kakor
 76 15|            Lepo vas prosim," je dejal fant, "ne izdajte Neže.
 77 15|      ustnice. ~"Pojdi spat," je dejal skoro trdo. Toda ona je
 78 17|       moram nekaj povedati," je dejal Tomaž s skoro šepetajočim
 79 17|            Zmajal je z glavo in dejal: ~"Vaš prijatelj sem, zato
 80 17|  izpustil in stopil k vratom in dejal v tej oddaljenosti stoječ: ~"
 81 17|       Ali on se ni premaknil in dejal: ~"Z vami je težko. Naj
 82 17|     Hlapec, ven!" ~"Pojdem," je dejal mirno, "toda tako, ne!"
 83 17|   stopil je zopet tik k njej in dejal: ~"Sodili boste drugače,
 84 17|            Zakaj?" ~"Zakaj," je dejal mehko. "Zato, ker bi moral
 85 18|       lotevala. ~"Pokličem," je dejal Luka, ko ni dobil odgovora, "
 86 18|         na peč. "Lačen sem!" je dejal nekako vdan v razmerje,
 87 18|          in on jo je razumel in dejal: ~"Ali bo radi tega bolje,
 88 18|   predpasnik. ~"Le jej, le!" je dejal in sam začel jesti od svoje
 89 19|        se ni dal oplašiti in je dejal: ~"Videl sem jo. Pri naši
 90 19|      ene in je ne!" ~"Mati," je dejal Luka, "saj ima drugega,
 91 19|        Luka stopil tik Katre in dejal: ~"Saj vem, zakaj si jo!" ~
 92 20|      razgreta dekla. ~"Aha," je dejal cerkovnik in šel zvonit
 93 20|     divjimi pogledi. ~"Aha," je dejal in se smehljal sam vase.
 94 20|        nad Anico. ~"Zdravnik je dejal petnajst, ona je nalila
 95 21|         je rekla, toda Pušar je dejal, da se delavec dobi, kadar
 96 21|      gre vse narobe!" ~"Hm," je dejal Tomaž, "meni se pa ne zdi.
 97 21|         neki vse to mislil!" je dejal Tomaž. ~"Vedela sem. In
 98 21|      Tomaž!" ~"Zaradi Peči!" je dejal skoro očitajoče hlapec. ~"
 99 21|         mi!" ~"Saj verujem!" je dejal hlapec. Ona je odšla. Hlapec
100 21|   obličje zaničljiv izraz in je dejal: ~"Le pehaj se sama za svojo
101 21|       njeno drobno postavico in dejal nato: ~"Ti, Jerica! Že nekam
102 21|          Tudi jaz je nimam," je dejal pastir. "Sva si podobna,
103 21|        hočeš biti svetnica!" je dejal fant. ~"Da," je dejala deklica, "
104 21|         usta k njenemu ušesu in dejal: "Veš, Jerica, kadar bom
105 22|     mačka. "Še enkrat reci!" je dejal Šime. ~"Goljuf!" je pribila
106 22|     sovraštvo. Pa ji veruj!" je dejal modrovaje Šime. Nato se
107 22|       Potem bomo pa delali," je dejal Pušar in krenil dalje. Ob
108 22|         ni treba," je mislil in dejal Pušar, "saj ni tako posebna
109 22|   ustavila za hlevi in Pušar je dejal Anici: ~"Tako je! Stari
110 22|     kakor se ji zdi." ~"Ne," je dejal Pušar, "to ne gre. Kdor
111 23|       se ji dremlje. ~"Aha," je dejal Anže, "pravi, da ne smem
112 23|            Mogoče pa le ni!" je dejal za čas. Ali ni mu dalo miru,
113 23|            Moški je postal!" je dejal oče. Tedaj se je oglasil
114 23|         nas pa podili, oče," je dejal Anže, "zdaj pa tožite, da
115 23|           Kdo vas je podil?" je dejal oče skoro jokajoče. "Doma
116 23|    razkazal mu živino, potem pa dejal, ko je oče samo vzdihoval: ~"
117 23|     prigriznili!" ~"Ne gre!" je dejal oče in z enim očesom motril
118 23|      pred njim. ~"Prav res," je dejal. "Bog mu daj zdravje!" ~"
119 24|        potem pa se je umiril in dejal: ~"Saj ne boš, Katra, jutri
120 24|       Nocoj si malo pijana," je dejal brat. ~"Kaj?" je vzbesnela
121 25|         vstati!" ~"Ne more!" je dejal Luka temno. ~"Bomo videli,
122 25|        v hiši!" ~"Naj bodo," je dejal fant in mirno potegnil z
123 26|       jo videl --" ~"Hanco!" je dejal z glavo kimaje Luka. ~"Kaj,
124 26|          potem se kar vrni," je dejal kmet. "Hance ne dobiš več!" ~"
125 26|         da je šibek in slab. In dejal je dobromisleče: ~"Truden
126 26|  domovanje. ~"V hribih smo," je dejal kmet in zamahnil z roko
127 26|    potep, si me prvi videl!" je dejal kmet, ko je pes veselo skakal
128 26|       Ata so prišli!" ~"Da," je dejal kmet, "vidva pa se še umila
129 26|        maši!" ~"Mame še ni," je dejal starejši, "smo pa čakali." ~
130 26|      kmet in obrnjen k Luki, je dejal: "Tako pripravnega pastirja
131 26|    naročju na prag. ~"Anže!" je dejal skoro glasno Luka. ~"Peter
132 26|   obvezano roko proti kmetu ter dejal kot v opravičbo: "Takole
133 26|         dečko. ~"Poznam ga," je dejal Luka, "na Peči služi!" ~"
134 26|  otrokom in pastirju. ~"So!" je dejal pastir. ~"Pa ti?" ~"Eh,
135 26|        gospodinja." ~"Tako!" je dejal kmet in z vidno zadovoljnostjo
136 26|         posodo. ~"Le jejta," je dejal in potisnil oster žepni
137 26|       imeti. ~"To ni za te!" je dejal kmet, ga vzel k sebi in
138 26|         Luka. ~"Ni sile še!" je dejal kmet, "pa kakor veš. Peter,
139 26|     rebro. ~"Vi ste s Peči?" je dejal Peter. ~"Sem!" je odvrnil
140 26|       mora, ozdraviti mora!" je dejal zdaj pa zdaj, in bolest
141 26| vzdihnil. ~"Veste kaj, mož," je dejal zdravnik nato, "pojdite
142 27|       oni mlin doli ob brvi, in dejal, ko mu je bil Pušar pojasnil
143 27|       prodajali tujcem. Zato je dejal kratko, da mlin ne bo na
144 27|         metalo iz hiše. Nato je dejal Pušar, da to ne pomeni nič,
145 27|     izdatki petkrat pokriti. In dejal je celo, da se on niti za
146 27|         žaga dela!" ~"Dela!" je dejal nekam malomarno hlapec. ~"
147 27|             Tudi jaz se ne!" je dejal Tomaž. ~"Potem," je drhtel
148 27|        je narediti!" ~"Kaj?" je dejal hlapec, "vi mislite da lahko
149 27|     premeril od glave do nog in dejal: ~"Hm, se mi zdi, da ste
150 27|         Toda Tomaž je molčal in dejal šele potem: ~"Vsaj psa ne
151 27|       tistega Urha." ~"Aha," je dejal hlapec, "pa ste preje rekli:
152 27|       siknila Katra. ~"Nak," je dejal Tomaž, "Judež pa ne!" ~"
153 27|        vprašala. ~"Nikogar," je dejal. ~Tedaj se je Anica umirila.
154 28|          da je žena zardela, in dejal: ~"Kaj želite?" ~Tedaj se
155 28|   odvetnikovo pismo. ~"Aha," je dejal, "s Peči! Dobro je! Ste
156 28|         nato pa je zakašljal in dejal: ~"Da, moja ljuba! Stvar
157 28|         Odvetnik je prikimal in dejal, da je zadovoljen z vsem,
158 28|       bila Anica že obupala, je dejal, da stvar vendar ne bo brez
159 28|      poslušal resno do konca in dejal, da je stvar težka. ~Njo
160 28|         zglasi potem za hip, je dejal Lipe. Odvrnila je, da ni
161 29|     požirkom brinjevega" vendar dejal, da ti posli ne gredo v
162 29|     Jerico pri županu. "Eh," je dejal pozneje Anže, "tista škrba
163 29|      udarjal ob mizo. ~"Ti," je dejal, ko sta ostala sama z Luko, "
164 29|         vprašal Luka. ~"Hm," je dejal Tomaž in izpraznil kozarec, "
165 29|       Je imela koze." ~"Eh," je dejal Tomaž. ~"Pa v zidanico jo
166 29|        ju je dvignil. ~"Ti," je dejal Tomaž zunaj, "spat pa še
167 29|         odvrnil Luka. ~"Ti," je dejal Tomaž in pogledal po strani
168 29|        Peči. ~"Le poslušaj!" je dejal Tomaž in začel skrivnostno
169 30|        solnce. ~"Jerice ni!" je dejal Anže. ~"Jerice ni?" je skočil
170 30|    prijel je starca za rame ter dejal: ~"Veste kaj, če bom na
171 30|        do večera." ~"Zakaj?" je dejal. ~"Ali ne veš, da imajo
172 30|       skupaj!" ~"Naj pa bo!" je dejal fant in pristavil: "Če pa
173 30|         je k njegovemu ušesu in dejal: ~"Tele sem dobil za te.
174 30|    Kranjc je izplačal hlapca in dejal: ~"Za pijačo boš dal." ~"
175 30|      tako. ~"Jih bo držala!" je dejal sam pri sebi. Dovolj jo
176 31|        vprašala. ~"Mi vemo!" je dejal trdo orožnik. ~"Tako," je
177 32|        Tako! Vi niste bili!" je dejal ko za se sodnik. ~In tako
178 33|      lasten nagib. ~Potem pa je dejal starec in stegnil roko proti
179 33|     lapuh." ~"Nimam naduhe!" je dejal Luka. ~"Potem pij lipov
180 33|      storiti. ~"Veš, Hanca," je dejal končno, "za tvojo hčer naj
181 33|         opazoval ženi. Potem je dejal: ~"Razprava je odgodjena.
182 33|       Marjanica. ~"Pojdite," je dejal uradnik, "srečno pot!" ~
183 33|   solzne oči. ~"Luka jo je!" je dejal Lipe. "Sam se je prišel
184 34|      Lipe nekega dne k Anici in dejal: ~"Proč pojdem! To ni nič
185 34|    pojdi, le!" ~"Saj moram," je dejal Lipe, "zaradi vas!" ~"Zaradi
186 34|     navidezno čudila. ~"Da," je dejal fant. ~"Ostani!" je rekla
187 34|        Taka neumna obljuba!" je dejal fant. ~Tedaj ga je Anica
188 34|       izpovednik." ~"Anica," je dejal fant, "potem naj Bog plača
189 34|         Šmarno goro?" ~"Da," je dejal in nič več. Kaj naj bi govoril,
190 34|          Eh, če Bog da, še!" je dejal mož. ~"Ne!" je dejala ona. "