| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] tocka 1 tocki 1 tocko 2 toda 161 todi 1 togoti 2 tokavah 1 | Frequency [« »] 169 nic 164 res 162 o 161 toda 158 mi 158 prav 154 juri | Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances toda |
Chapter
1 1 | Berač je stopil k peči. Toda tu je že sedel nekdo, in 2 1 | zašepetal hvaležni mož, toda nevesta je bila že izginila 3 1 | vedela." ~Ona je zajokala. ~"Toda ne boj se, Anica, ali nimaš 4 1 | časom raztegnil harmoniko. Toda edini Šime je prijel Nežo 5 3 | mislil na drugo službo. Toda to se je moglo zgoditi po 6 3 | zdajpazdaj zakadi v moža. Toda ni se zakadila. Zasmejala 7 4 | premišljala svoj korak. Toda kar je še bilo neodločnosti 8 4 | skrivnostneje in slovesneje. Toda ti pomisleki so padli, ko 9 5 | Naj gresta, če so opravki. Toda ne kriči!" ~"Ali kričim?" 10 6 | zelo pridna," je dejal. Toda Anica se je skoro zgenila 11 6 | vriskaj in poj? Ne, ne, Juri! Toda drugače mislim jaz to, drugače " ~" 12 6 | Ali v grlu jo je dušilo. Toda ni pristopil, da bi se mu 13 6 | ali nimaš nič dela?" ~Toda Lipe je bil videti kaj odločen 14 6 | zamenjati gospodarja?" ~Toda Lipe je bil neusmiljen. ~" 15 6 | pretepati se pa ne znaš!" Toda Tomaž je bil razjarjen in 16 7 | je bil pokazal to knjigo. Toda Jerica je pokazala tako 17 7 | ovojem tobaka proti starcu. Toda starec ni segel po ponujanem. ~" 18 7 | vznemirjajoče jo slutnje. Toda zaman. Pri maši ji ni dalo 19 8 | res vzela ona nogavico, toda Luka se s tem ni strinjal. 20 8 | kmalu začel čutiti bolje. Toda neprenehoma ga je mučila 21 8 | tozadevno je govoril z Anico, toda tako, da je Anica mislila, 22 8 | Da, rad jo imam, mati. Toda, slep tudi nisem. In če 23 8 | tega," je odvrnila mati, "toda nekaj drugega vidim na nji, 24 11| stanovske pesmi, kratke, toda jedrnate: ~"Ni lepšega stanu,~ 25 11| in se vrnila s čašo čaja. Toda Katra je planila in začela 26 11| Anica z grozo začudila. Toda tudi v nji se je dvignil 27 11| po njenem lahkomiseljnem, toda njenemu srcu tako dragem 28 11| bi pripomnil še katero, toda ker Anica niti najmanj ni 29 11| prestopila taščine sobe. Toda ravno to, da je prenesla 30 12| ne izdajte me, našel sem! Toda te glasove je prevpila njena 31 12| vstopila, se ozrla na peč. Toda Luke ni bilo več za pečjo. 32 12| se ji je zbiralo nadenj. Toda venomer ji je šumelo po 33 12| taščo in z malo tresočim, toda čudovito jasnim, žalostnim 34 12| kriknila Anica in se obrnila. Toda roka je ni izpustila. Za 35 13| Anica, možje so odzdravili, toda oči niso obrnili od kvart. 36 13| pogledala in spoznala Lipeta. Toda on je najbrže ni opazil. 37 13| lahko, si naju obral!" ~Toda mož, ki se je branil, si 38 13| preko lica in z mehkim, toda prepričujočim glasom je 39 14| Pripeljal jo je v kuhinjo, toda deklica je drhtela še huje. ~" 40 14| nekaj silno žalostnega. Toda ta žalost je bila divja, 41 14| zavedel, je opazil mater. Toda nič se ni mogel spomniti, 42 15| se! Tudi jaz sem s Peči, toda meni ni dano, da bi se vrnil. 43 15| nalivala Anici mleka in kave. Toda silno nemirna je bila, in 44 15| je vprašal zategnjeno, toda ona je premagana od bolesti 45 15| Praviš, da ti je žal. Toda tega ti jaz ne verujem. 46 15| prikipela bolest do vrha. Toda tašče ogovoriti ni mogla 47 15| bolj nemirno lice moževo. Toda niti z eno besedo ji ni 48 15| spat," je dejal skoro trdo. Toda ona je še tesneje pritisnila 49 15| skozi vse njegovo telo. Toda ona je mislila, da je to 50 15| sreče ji je stopil na lice.Toda, kakor ni ona videla plahega 51 15| gre spat. Anica je šla, toda še dolgo je poslušala na 52 15| je poslušala na vratih. Toda notri je bilo tiho, in Anica 53 15| ji je čašo gorkega mleka, toda Anica je pustila mleko in 54 15| rekla Marjanica in se ozrla. Toda nikogar ni bilo za njo. ~" 55 15| Odprla je vrata v vežo. Toda Anica je bila že na stopnicah. 56 15| ko blazna iskati po sobi, toda Jurija ni bilo nikjer. Tedaj 57 15| skozi vrata. Vstopila je. Toda pri prvem koraku je odrevenela, 58 15| sem, glej, prišla sem!" ~Toda mož je ni čul več. Težek 59 16| žalosti in temi na dvorišču. Toda skoro strah jo je spreletel. " 60 17| ki je imela slaba ušesa toda dobre oči, je bila opazila 61 17| je oddahnila Marjanica. Toda v naslednjem hipu je postala 62 17| roko mu je izkušala izviti. Toda on jo je držal krepko in 63 17| mož je napravil oporoko, toda tako, da bi bilo za vas 64 17| Pojdem," je dejal mirno, "toda tako, ne!" In stopil je 65 17| trdil. Otroku je zapustil, toda če bi umrl, pripade premoženje 66 17| vdova. Tak je bil vaš mož! Toda ne, to vse je znala napraviti 67 17| sodišče obrazložilo ženama. ~"Toda oporoka je veljavna?" je 68 18| Marjanica zelo ustrašila. Toda Anica jo je pomirila, da 69 18| mara, da bi se mu smilila. Toda fant je skomiznil z ramo, 70 18| kazalo vendar popraviti ga. Toda včasih so ji nenadoma misli 71 18| več, zato govoriš tako. Toda ne misli tako. Anica še 72 18| da bi se mogla oddahniti. Toda ne sme se! Naprej, naprej. 73 19| kuhajte, to ji napravite!" ~Toda Hanca ni segla v žep, katerega 74 19| žena pa ni odvrnila nič. Toda mož je slišal čisto dobro, 75 19| razume, o čem govori Luka. Toda Luka se ni dal oplašiti 76 19| ni hčerka odvrnila nič. Toda mati je videla sedaj, da 77 19| fanta, mestnega pisarja. Toda mir, mir! Sedaj je vse mimo: 78 19| mu stisnile roke v pest. Toda ni se premaknil, dasi je 79 19| že se je ozrla po Jerici. Toda ta se je bila že oddaljila. 80 20| obrazom je hitela k Anici. Toda ta se ni zveselila. Bleda 81 20| breg?" je vprašal prišlec. Toda mož pred njim je bil že 82 20| da spi. Pa ni spal. Ne, toda vernejšega vojaka bi si 83 20| To ni dobro. Stoj, stoj! Toda srce divja, divja, divja 84 20| si pogledati mu v obraz. Toda vedeti mora, vprašati mora. ~" 85 20| Ah, ne," deje zdravnik, "toda hitite po zdravila! Slaba 86 20| ve, ali je še, ali je ni. Toda sedaj se ji zdi zopet, da 87 20| umorila," misli in očita. Toda očita li res? Saj ne more 88 21| ni delavcev!" je rekla, toda Pušar je dejal, da se delavec 89 21| pogledi je meril hlapec Katro. Toda ona je mislila, da ga istotako 90 21| verujem!" se je branil hlapec. Toda ona -- žena kakorkoli jaka 91 21| jokala za njo, ko za hčerjo. Toda -- ne! To je nemogoče. Ona 92 21| naročila, naj ga samo odbereta, toda Anže je bil skoro užaljen, 93 21| svetnica?" je odvrnil fant, toda takoj je pristavil: "Ti 94 22| stopil korak bliže k Neži, toda takoj se je umaknil. Zakaj 95 22| zdaj pride ona na vrsto." Toda Šime je bil moder bojevnik, 96 22| je začela tolažiti dete. Toda dete je jokalo in jokalo 97 22| in poljubljala je otroka. Toda ta njena sedanja ljubezen 98 23| gledal, kako tekne očetu. Toda, ko je bil oče nalil že 99 23| tudi izvedel svoj sklep, toda to se je zgodilo dolgo zatem; 100 23| je ravno prišlo na misel. Toda izogibala se je vprašanj, 101 23| Takšna je stopila k zibelki. ~Toda, kaj je tebi, dete, da stočeš? 102 24| Dojenček je spal mirno ob njej. Toda vtis sanj ni hotel izginiti 103 24| šibka!" je mislila Anica. "Toda bodi konec, tega ne smem 104 24| in strah se je ublažil. Toda Katro je bil strah zelo 105 24| govorila tako sama sebi. Toda prav doli na dnu duše je 106 25| kedaj videla Šmarno goro. Toda nocoj je ta slika dremajoči 107 25| mraz jo stresa. Odpre oči. Toda kje je Šmarna gora, kje 108 25| Jerica ljubi rdeče lilije. Toda strah jo je iti po nje, 109 25| poloti strah. Pobegnila bi. Toda ko prikovana ne more z mesta. 110 25| suhimi prsti po cvetovih. Toda Jerica ne more tega gledati. 111 25| trda od strahu in gnusa. ~Toda ženica se smeje z brezzobimi 112 25| počasi. Najraje bi stekla, toda ona žena za njo bi mogla 113 25| morda ne pozna njenih misli. Toda kaj je to? One grde žene 114 25| bom!" odgovarja Jerica. ~Toda kaj je to? To je glas Katre. 115 25| oči in leze iz postelje. Toda kaj je to? Zakaj je naenkrat 116 25| je. Izkušala je govoriti, toda sama ni vedela, kako da 117 25| Izkušala se ga je otresti. Toda držal je divje. ~"Ali ne 118 25| božjih rokah smo vsi!" ~Toda zelo trpko je rekla to, 119 25| odgovorila. Šel je za njima. Toda, ko mu je Marjanica zaprla 120 26| je zastokala Marjanica. Toda Luka ni bil videti, ko da 121 26| in Luka se je odpravil. Toda tedaj je pristopil še enkrat 122 26| preteklost iz njegove duše. Toda tem glasneje se je oglasila 123 26| premišljal in krenil na desno. Toda na desni ni bilo nobene 124 26| popadel je znova kamen. Toda živalica je bila izginila. ~ 125 27| da bo odgovoril osorno. Toda Tomaž je molčal in dejal 126 27| Lipeta!" je dejala ona. Toda on je zamahnil jezno z roko 127 27| Anica sprva vztrepetala. Toda samo za hip. Čudovita mirnost 128 27| odskočila in se ozrla. ~Toda v tistem hipu je čutila, 129 27| je?" je vprašala Anica. Toda nihče ji ni odgovoril. V 130 27| Tedaj se je Anica umirila. Toda še dolgo v noč jo je tresla 131 27| peresu in začela pisati. Toda ni dopisala in že je vrgla 132 27| napisala ovadbe o Tomažu. Toda legla je vendar v prepričanju, 133 28| da nisem tako hudobna." ~Toda, ko je zopet pogledala Katri 134 28| čakati. Drugi je bil mlad. Toda v mladem obrazu je bilo 135 28| da mu prinese denarja. Toda, da to ni tako lahko, je 136 28| bankovcev. ~Sram jo je bilo, toda on je tako zasukal pogovor, 137 30| utrujen in bolan na steljo. ~Toda zaspati ni mogel več. Vstal 138 30| vsaj obleko, je mislil. Toda tudi obleke ni bilo nikjer. 139 30| jo je spodila, je jasno! Toda kaj je neki počela z njo, 140 30| prišel Luka na to misel. Toda neovrgljiva se mu je zdela. 141 30| šepetal: ~"Moja Jerica!" ~Toda nekaj hipov pozneje mu je 142 30| Anica sicer nekam pozno, toda, kakor je bila doznala, 143 30| takega ni nameravala storiti, toda storil je to za njo odvetnik, 144 30| namena pravdati se dalje. Toda vdala se ni. Z nekako odločnostjo 145 30| Bil je nenavadno resen. Toda Katra tega ni zapazila. 146 30| pot. Lipe je prikimaval, toda poslušal je ni. Premišljal 147 30| se mu je silno zasmilila. Toda sam ni vedel, kaj naj stori 148 31| se je zazibala. Starikav, toda glasen zvok je dvanajstkrat 149 31| bolela, dušilo jo je v sobi. Toda dol v kuhinjo jo je bilo 150 31| daj pokoja! ~Pozno sicer, toda prišel je vendarle še to 151 31| z roko na Katrino sobo. Toda, ko je videla, da se je 152 31| vznemirjenostjo težavno pripravo. Toda ni prišel do tega. Predno 153 32| odvrnila Anica. ~"Da, da, toda mislim, ali prej niste bili, 154 32| Saj bi, pa res ne smem! Toda vzeti moraš, moje ljubo 155 33| odpravila v sodnijsko poslopje. Toda čakala je dolgo. Hipoma 156 33| je v spremstvu orožnikov, toda ko je hotela za njim, jo 157 33| je mislila Marjanica. Toda soba, v katero je stopila, 158 33| premagala, da je ni objela. Toda Anica ni vzdržala. Ne zmenivši 159 33| obsojen na ječo dveh let; toda umrl je po preteku dveh 160 34| za drugo roko in rekla: ~"Toda, rad me imaš, Lipe?" ~"Zato 161 34| ostal vdovec do smrti. ~Toda konje je ljubil strastno. ~ ~