Chapter

  1 1 |        bom nate. Vsaj pred hlapci me čuvaj, Tomaž dela v hiši,
  2 1 |        Pokorila se ji bom, morala me bo imeti rada, čeravno nisem
  3 1 |       Vidiš, da si pijana. Ne boš me Katra, nocoj me pa ne boš!" ~"
  4 1 |            Ne boš me Katra, nocoj me pa ne boš!" ~"Tomaž, nesi
  5 1 |    opletaje pomikal k peči. ~"Naj me le, naj me le, pa mu tako
  6 1 |          k peči. ~"Naj me le, naj me le, pa mu tako povem, da
  7 1 |          in slab. In one žene, ki me tako trdovratno gleda, me
  8 1 |         me tako trdovratno gleda, me je strah. Ne ljubi me, trn
  9 1 |      gleda, me je strah. Ne ljubi me, trn v peti sem ji!" ~Nekdo
 10 2 |          na suhem, oče? Zakaj ste me pa vabili? Pustite mi, mlad
 11 2 |  sovražnico ter rekla: "Kupila si me? Motiš se. Glej, ti in Peč
 12 2 |           Ali sem srečna? Moj mož me ne mara, ker ve, da vem,
 13 3 |           Ta je resnična, klobase me bodo spravile še v grob."
 14 3 |       pridušil pri sebi: ~"Ne boš me več kavka, ne! Za sto goldinarjev
 15 3 |         zasmejala. Zbarantala sta me, pa nista imela sreče. Železnico
 16 3 |          in si poveva kaj." ~"Ali me poznate?" je vprašala. ~"
 17 3 |          glas gospodinje. ~"Kliče me," je vzdrhtela deklica in
 18 4 |          stokal, "povedal sem, pa me je zapodila!" ~Prvikrat
 19 4 |           nima nihče rad, in zato me imaš ti rada. In zato mi
 20 5 |      nisem, kdaj si vstala! Zakaj me pa ne zbudiš?" ~"Če pa tako
 21 5 |         obrnila k Marjanici: ~"Za me in Tomaža ne pripravljaj
 22 5 |         bil tako." ~"Kar očistila me boš!" je odvrnil Tomaž. ~"
 23 5 |       krompir, ne pa tebe!" ~"Ena me bo, ali ti ali Anica!" ~"
 24 5 |           naj te Marjanica." ~"Ti me boš, Anica," je silil hlapec, "
 25 5 |          veži in se smejati. "Oba me sovražita in pomenjena sta,"
 26 5 |         in ti veš vse. Ne zapusti me, ne zapusti me." In glava
 27 5 |         Ne zapusti me, ne zapusti me." In glava ji je klonila
 28 6 |   pripovedovala Jerica, "in tedaj me je strah in se zbudim in
 29 6 |        žive, ko mi na Peči, in to me razvedri." ~Tedaj je dvignila
 30 6 |            da je Juri. In samo on me bo gonil raz Peč." ~Še nikoli
 31 7 |     Obljubil si mi tolikokrat, da me vzameš. In zadnjič,ko si
 32 7 |         pozabil. Če pa misliš, da me smeš zmerjati kakor se ti
 33 7 |    naskočila nato Šimna: ~"Da, pa me zatoži, daj, če imaš kaj
 34 7 |       moraš imeti do nedelje? Ali me nisi sam naučil, kje naj
 35 7 |        dušo, meni si obljubil, da me vzameš," je prepričevala
 36 7 |        obrnil nato k fantu: "Zdaj me pa pusti, ne izpustim je,
 37 8 |       mislil: ~"Kaj hoče? Sovraži me, to vem, in potuhnil se
 38 8 |         dan, ko si se postavil za me!" ~"Ni treba," je odvrnil
 39 8 |        tako srečen, in samo nekaj me še teži. Ali ste še vedno
 40 8 |         se je zavzela Katra. "Ali me tako črni pri tebi? Moj
 41 8 |        pehala za te, in samo zate me skrbi. In tudi, ko si se
 42 8 |             je odvrnila mati, "da me vidi nerada, to je zadnje,
 43 11|          šepetaje pripomnila: "Ti me boš spravil še v pekel!" ~"
 44 11|          rahlo kriknila. ~"Ne boš me, ko onega za harmoniko!"
 45 11|           je dejala Neža, "ali se me bojiš?" ~"Tebe že ne!" je
 46 11|          skoro zahropel je: ~"Kaj me pa gledaš?" ~"Ali te ne
 47 11|            še pogrešila ne bo, za me je pa tolika dobrota. In
 48 11|      dvignil in odšel. "Za tatico me imajo," ji je tolklo po
 49 11|          je slišala: ~"Ne izdajte me, za božjo voljo. Našel sem,
 50 12|      venomer v ušesih: ne izdajte me, našel sem! Toda te glasove
 51 12|      zobmi je drhtela: "Za tatico me imajo!" V tej razburjenosti
 52 12|      šumelo po ušesih: ne izdajte me! ~Šla je z drugimi k večerji.
 53 12|          malo preje Juri. ~"Podiš me?" je zaječala Anica. S silovito
 54 12|         in je vzdihovala: "Spodil me je, spodil me je!" In silno
 55 12| vzdihovala: "Spodil me je, spodil me je!" In silno jo je žgalo
 56 14|      trepetajoč drgetala: ~"Strah me je, strah!" ~"Čakaj," je
 57 14|    nikomur, da sem bolna, dali bi me od hiše. Jutri bom zdrava.
 58 14|         grejo svati;~komaj vi ste me rodili,~že ste hčer me zaročili!~
 59 14|        ste me rodili,~že ste hčer me zaročili!~Mati Bredo tolažila,~
 60 14|            sporočite:~več ne vidi me na sveti,~čula bo od mene
 61 15|        Anica je mislila: "Obsodil me je, za nezvesto me ima!"
 62 15|        Obsodil me je, za nezvesto me ima!" In neznosna bolečina
 63 15|          Anica. ~"Juri, Juri, ali me ne slišiš?" ~Tedaj je začutila,
 64 17|  šepetajočim glasom, "ne bojte se me!" ~Še vedno je gledala preplašena
 65 17|          ledenoresno. ~"Izpustite me, ali pa kričim!" je dejala
 66 17|        oddaljenosti stoječ: ~"Ali me hočete sedaj poslušati!
 67 17|        sedaj poslušati! Poslušati me morate, prej ne grem!" ~
 68 17|          rekoč: ~"Ne jezite se na me! Noben človek ni tako hudoben
 69 17|     ponavljala: ~"Bog, Bog! Čuvaj me, čuvaj takih prijateljev..." ~* * * ~
 70 17|            mu je očitala. "Ali si me imel za tako, ki ti bo zapustila
 71 17|          zaslužila nezaupanje? Si me imel za tatico? In za razuzdanko?
 72 17|           Proti nji, proti kateri me nisi mogel ti braniti, kaj
 73 17|           ti braniti, kaj ne, naj me brani postava? V lepo varstvo
 74 17|      zvestobo in spomin, ti pa si me osramotil. Hahaha! Ti si
 75 18|          je vsaj Anže mislil: "Za me bi bilo komaj dovolj, za
 76 18|        mrmrala pred se: ~"Udarila me je." ~Stopila je k slepemu
 77 19|           ječe," je rekla Hanca, "me je dal zapreti okrajni zdravnik,
 78 19|            ne bo umrla, ne! Ti pa me zbudi ob štirih. ~So me
 79 19|           me zbudi ob štirih. ~So me že v trgu sledili, ne maram,
 80 19|          sledili, ne maram, da bi me prijeli še enkrat." ~V naslednjem
 81 19|         mlado Sredkovo v Selu, pa me še zraven ni bilo. Tako
 82 19|    volčjih. Pa so potem zvrgli na me, in sodnik je verjel. Pa
 83 19|           sodnik je verjel. Pa so me zaprli v norišnico, češ,
 84 19|      prijel za glavo in stokal: ~"Me doteče stari Sirk, pa goni
 85 20|     ustnice ji šepečejo: "Skrijte me, strah me je!" ~Kaj je to?
 86 20|      šepečejo: "Skrijte me, strah me je!" ~Kaj je to? Nenadoma
 87 20|           pije smrt, smrt. "Ti si me umorila," misli in očita.
 88 20|        divji strah: Zdaj plane na me in me zaduši! ~Čudovito
 89 20|        strah: Zdaj plane na me in me zaduši! ~Čudovito dolgi
 90 20|           prešlo, pravi strah nad me. Pa ne bi jokala. Že pri
 91 20|   Marjanica," je rekla, "zakaj si me spomnila, da nima očeta!" ~
 92 21|          narobe. In to, Tomaž, to me jezi, da bi zbesnela. A
 93 21|           misliš, da sem taka, da me boš dražil? Ali je to tako,
 94 21|   nagromadenega gorja. ~"Poslušaj me, pa boš sodil," je dejala, "
 95 21|       biti srečen, nikoli? Poglej me! Nihče ne ve tega, nihče
 96 21|           Nihče ne ve tega, nihče me ne razume, nikogar nimam,
 97 21|         Ali nisi mislil tega, ali me nisi obdolžil tudi ti tedaj,
 98 21|          gre zato. Tomaž, vprašaj me raje, zakaj ga nisem mogla
 99 21|           Moj oče in moj brat sta me zbarantala, da sta rešila
100 21|          ki sem ga sovražila, sta me dala. Pa jima ni uspelo,
101 21|        življenja, brez Peči ni za me življenja. In ti, ti gledaš.
102 21|           prišla. Naša gospodinja me je vzela s seboj. Naša hiša
103 21|      ustavila. Ko pa je odšla, so me dali z njo. Pa nisem šla
104 21|           bil lačen ko sit. Potem me je dal oče v šolo k čevljarju.
105 21|        oče v šolo k čevljarju. Pa me je Blaž preveč tepel, in
106 21|          V trgu sem povprašal, pa me niso hoteli. Potem sem prišel
107 21|         Pa tu ni konj. Zato ni za me. In zdaj veš!" ~"Vem," je
108 22|           ti si meni obljubil, da me vzameš. Pa si se zmenil
109 22|         tebe. Redila sem te. Zato me še zasmehuješ in govoriš
110 22|     nadležnim pastirjem. ~"Le daj me, če me ujameš!" se je rogal
111 22|        pastirjem. ~"Le daj me, če me ujameš!" se je rogal Anže
112 23|             Še," je odvrnil. ~"On me ne tiče in ne viče! Prav
113 24|       kamor hoče. Je preneumen za me." ~"Aha! Kaj pa Anže?" ~"
114 24|          so napravili meni, ko so me možili na Peč!" ~Skoro na
115 25|          sem grešna stvar! Vendar me usliši. Glej, ta reva! Štiri
116 25|            hud pogled ima, v žabo me bo izpremenila, ali polža,
117 25|        izpremenila, ali polža, pa me dala, da me požro kače." ~"
118 25|         ali polža, pa me dala, da me požro kače." ~"Nič se ne
119 25|        prepodili? Kdo ste?" ~"Ali me ne poznaš," pravi bela žena, "
120 25|          Jerica si ti, ti, ti! Si me hotela premotiti, hohoho,
121 25|        bridkost. ~"Huda bo, tepla me bo. Moram vstati!" In s
122 26|       zaključila Marjanica. "Zato me poslušaj. Pojdi čez Dole
123 26|       gospodarja. ~"He, potep, si me prvi videl!" je dejal kmet,
124 26|        lisico si ujel?" ~"Sem, pa me je ogrizla." In stegnil
125 26|         Anžetu, da sem tu, da ste me videli." ~"Bom!" Nekaka
126 26|     siroto. Pa je prišlo tako nad me, da sem revež in me še sestra
127 26|           nad me, da sem revež in me še sestra ne mara. Katra,
128 26|       bilo. Sem šel čez njivo, pa me je gledal sosed; pa sem
129 26|         more biti tvoja! Da se na me srdiš, tega ti ne zamerim.
130 26|        tretji kozarec vina. ~"Bog me je zapustil!" je mislil
131 26|           znorel, ali kaj?" ~"Bog me je zapustil," je zastokal
132 27|              Presneta prijaznost, me bo drago stala!" se je norčeval
133 27|          zbolela. Strah za Jurčka me je prevzel. Prav grdo, neusmiljeno
134 27|          sedaj Tomažev glas, "ali me poznaš? Anica! Nič strahu.
135 30|         mi je tu dobro, pa Kranjc me tudi ne pusti!" ~"Tisto
136 30|          pa že grem, nočem, da bi me dali proč, kadar se vam
137 30|      govoril sam pri sebi. "Morda me sam Bog pošilja, da ne obupaš.
138 31|          nikoli ne bi smela. Zato me tepe Bog in me ponižuje. ~
139 31|        smela. Zato me tepe Bog in me ponižuje. ~Dolgo še se je
140 31|         vso silo od vrat.  "Pusti me," je dejala Anica, "hočem
141 31|       Katra kvišku. ~"Ti... si... me... zastrupila..." je slišala
142 31|         je vzravnala. ~"Odpeljite me, pa jaz sem nedolžna!" je
143 32|    Marjanico mi pripeljite, strah me je!" Starec je prikimal
144 32|        Kadar ti je hudo, se pa na me spomni!" Tedaj je začela
145 33|           ne povej nikomur, da si me srečal. Me iščejo, sem jim
146 33|         nikomur, da si me srečal. Me iščejo, sem jim ušla. So
147 33|         in je dejala: ~"Umrla je! Me niso pustili k njej, na
148 33|        sem ušla pri drugem, ko so me tam čakali." In Hanci je
149 34|        roko in rekla: ~"Toda, rad me imaš, Lipe?" ~"Zato pojdem!" ~"
150 34|         dobri, dobri človek, kako me je sram pred teboj!" In
151 34|         hočeš, bom tvoja; obljuba me ne veže več, odvezal me
152 34|           me ne veže več, odvezal me je izpovednik." ~"Anica,"
153 34|         Tudi tako je dobro. Ti si me imel rad, dasi si imel z
154 34|         rekla Jerica: ~"Anže, ali me boš poslušal in mi izpolnil