Chapter

  1 1 |          ponorčevala žena. Ženin Juri pa je prišel nevesti na
  2 1 |         in žalost." ~Sedaj se je Juri posili nasmehnil. Bil je
  3 1 |       materi. Rekla je: ~"Veš li Juri, kaj je pikolit?" ~"Pri
  4 1 |        je govorila sinu: ~"Vidiš Juri, saj sem ti pravila, da
  5 1 |        senca in se ji bližala. ~"Juri!" je ponovila, "ali si ti?" ~"
  6 1 |          krčevito je dostavila: "Juri, midva bi se ne bila smela
  7 1 |    bolehen?" je vprašal toplo. ~"Juri!" je zaklicala skoro na
  8 1 |      pravi da si bolan. Saj nisi Juri. Tako sem rekla, zdaj mi
  9 1 |         je žal. Hudo mi je bilo. Juri! Ti ne boš hud." ~Prijel
 10 1 |         potrpela. In če bo hudo, Juri, zanesla se bom nate. Vsaj
 11 1 |       ulil znova. ~"Idiva nazaj, Juri. Pa veselo!" je rekla Anica. ~
 12 1 |          Katra! Take pa še ne!" ~Juri je naglo stopil k materi: ~"
 13 1 |        si ti ." ~Tu se je vmešal Juri. ~"Mir imejte! Mati, ali
 14 1 |      sedela ko pribita na stolu, Juri ji je nekaj dopovedoval.
 15 1 |          imaš, prijazna pa ni." ~Juri se je nasmehnil in dejal: ~"
 16 1 |     lahko ." ~"Mati!" je kriknil Juri, "kdo vam kaj hoče?" ~"O,
 17 2 |       balo." ~"Beseda da besedo, Juri!" ~In res je dala beseda
 18 2 |        je dala beseda besedo, in Juri je govoril pametno in dobro. ~
 19 2 |        je res!" je rekla družba. Juri pa je gnetel kos kruha in
 20 2 |          Jurca pa je zastokal: ~"Juri, Bog je priča, samo resnico
 21 2 |         samo resnico," je stokal Juri, katerega so bile lastne
 22 2 |         njem. ~"Hči!" je bruhnil Juri sedaj z vso ostalo mu še
 23 2 |           Tako je rekel: Če boš, Juri, imel sina in jaz hčer,
 24 2 |         Globoko užaljen je dejal Juri: ~"Če ti bolj veš, moj sin,
 25 2 |     prikimal z glavo, je sklenil Juri: ~"Pa ni dal Bog, obrnil
 26 2 |          je posegel vmes Jurca. ~Juri je zamahnil z roko. ~"Nisva
 27 2 |         bilo, Krošnja," je dejal Juri. -- "Pod teboj se je podrla,
 28 2 |          ne," je prikimal svatom Juri, "saj je sestradan ko pes." ~"
 29 2 |   Krošnja je molčala trdovratno, Juri pa je presekal nežne misli
 30 2 |          Otroci moji!" je viknil Juri, "mene boste poslušali in
 31 2 |           da je planil izza mize Juri in zaklical: ~"Kaj, tožila
 32 2 |          inštanci. Potem je umrl Juri, tedaj je izgubil njegov
 33 3 |         pa toliko vljudno, da je Juri rad šel z njim, bodisi na
 34 3 |           Krenili so v gostilno. Juri ni hotel z njimi. ~"Zakaj
 35 3 |        eden. ~"Tako," je odvrnil Juri. ~"Pusti ga no," je pristavil
 36 3 |     rdečica v obraz. ~"Le pojdi, Juri, plačam pa jaz," je dejal
 37 3 |        fant. ~"Grem," je odvrnil Juri; "nocoj plačam jaz za vse."  "
 38 3 |     plačam jaz za vse."  "Dobro, Juri! Ti že lahko," so pritrdili
 39 3 |            Ko so pili, je stopil Juri h krčmarju v stran. "Bom
 40 3 |        vidim rad. Kolikor hočeš, Juri. Tebi, kar hočeš." ~Potolažen
 41 3 |    dovolj, jaz pa nič," ugovarja Juri. ~"A tako," je zakričala
 42 3 |     obrnil. ~"Mati," je zaklical Juri, "ali imam strica?" Mož
 43 3 |       kar sama se pomenita." ~In Juri je šel. Ko je bil odšel,
 44 3 |      Nekega večera je bil stopil Juri k materi in ji razložil,
 45 4 |         Anica. ~"So," je odvrnil Juri, "ali bi jih rada?" ~"Rada!" ~
 46 4 |     končno le priznala, da ji je Juri najljubši, da ga ima rada,
 47 4 |          Prijela ga je za roko. "Juri!" je dejala skoro trdo,
 48 4 |     šepetaje, "ti greš?"  "Grem, Juri! Ali smem?" ~"Smeš!" je
 49 5 |        Kako si pridna!" je dejal Juri, "jaz sem pa ravnokar vstal." ~"
 50 5 |    cukrom; prav tedaj je vstopil Juri in ji položil roko na rame. ~"
 51 5 |         stopila preje v kuhinjo, Juri. Iz sobe je bilo čuti drugikrat: ~"
 52 5 |     vstali, mati!" se je oglasil Juri. Katra ga je namenoma preslišala
 53 5 |      Grem v senožet," je odvrnil Juri in odšel z materjo, da je
 54 6 |       sta sedela udobno, skromni Juri pa zelo nerodno. Ali onadva
 55 6 |    nadejala se je skrivaj, da je Juri gotovo kaj kupil zanjo.
 56 6 |      gotovo kaj kupil zanjo. Ali Juri je bil vstal precej rano
 57 6 |    zapuščenosti. Tedaj je prišel Juri. Sedel je. Bil je videti
 58 6 |          zakriti, in rekla je: ~"Juri, ne misli, da ti kaj očitam,
 59 6 |     misli, da ti kaj očitam, ne, Juri. Ali hudo mi je, in tako
 60 6 |          vriskaj in poj? Ne, ne, Juri! Toda drugače mislim jaz
 61 6 |         da zaupava drug drugemu. Juri," je viknila skoro, "hočem,
 62 6 |         Peči. Če je tu ni za te, Juri, potem je vse zaman, najina
 63 6 |        tega ne razumeš, moj Bog, Juri, potem si varal samega sebe
 64 6 |            Tvoja dolžnost je to, Juri," je odvrnila ona, "ti veš,
 65 6 |      ohrabrila in dejala: "Glej, Juri! Tvoja žena je najslabša
 66 6 |          gospodar? Mislim, da je Juri. In samo on me bo gonil
 67 6 |          je na Peči prav za prav Juri gospodar. V tej jezi je
 68 6 |   pozabljivi, da ne veste, da je Juri že izpolnil štiriindvajset
 69 6 |     nekdo prijel za rame. Bil je Juri. Pravkar je bil stopil na
 70 6 |        jima zavida, se je obrnil Juri v stran... ~ ~
 71 7 |    prikazala izza vogla Anica in Juri. Mož je bil smrtnobled in
 72 7 |         krvav." Luka se je ozrl. Juri se jima je skušal nasmehniti,
 73 7 |      moža. Planila je k njemu. ~"Juri, ali ti je slabo?" je vprašala
 74 7 |        in ga skušala dvigniti: ~"Juri, ali si umrl?" ~Odprl je
 75 7 |          nič!" ~"Ne govori tako, Juri!" se je utrgalo njej iz
 76 7 |       Solze so ji stopile v oči. Juri jih je opazil. ~"Žalil sem
 77 8 |        vprašala: ~"Ti misliš, da Juri ne bo dolgo!" ~"Smrti mu
 78 8 |         za hip je žena molčala. "Juri ne!" je rekla nato. ~Tomažu
 79 8 |       Sem že govorila z Jurijem. Juri Tomaža tudi ne mara. In
 80 8 |     obšla zbeganost, in dejal: ~"Juri bi pametno napravil, ko
 81 8 |       zasliši Jurija. Ker je bil Juri bolan, se je moral seveda
 82 8 |         mu je treba, ali ni res, Juri?" ~In Anica je čutila, da
 83 8 |    nevoljo. ~"Ali si ti otročji, Juri! Ne vidiš li, da je vse
 84 8 |          je negotovost, da li je Juri v nevarnosti ali ne. Tomaž,
 85 8 |      zboli, kakor da ga zapusti. Juri naj bo kar brez skrbi. Ona
 86 8 |         srce boli in peče vest. ~Juri se je tihe utrujenosti in
 87 8 |         toliko in tako očito, da Juri niti od daleč ni mogel misliti,
 88 8 |      izvrstno oskrbo. Tako se je Juri kmalu začel čutiti bolje.
 89 8 |      razjokala. Potem je sklenil Juri govoriti z materjo. In tako
 90 8 |        ali boste hudi?" ~"Zakaj, Juri!" je vprašala Katra. ~"Glejte,"
 91 8 |           Glejte," je nadaljeval Juri, "kar sem bolan, sem tako
 92 8 |      drhtela v njenem glasu. Ali Juri je ni opazil in nadaljeval: ~"
 93 8 |   krivice ji tudi ne delam. Veš, Juri, lepo to ni od nje." ~"Ne,
 94 8 |           mati," je branil Anico Juri, "nikoli ni Anica tožila
 95 8 |         Presekala mu je govor: ~"Juri," je rekla, "ti si bil proti
 96 8 |     govorite mati!" je vzkliknil Juri. Mati pa je motrila sinovo
 97 8 |         o tem. ~"Mati," je dejal Juri, "vem, da vam ni prijetno
 98 8 |       temu pogovoru, tem bolj je Juri hotel, da govori. Revež
 99 8 |      porogljiv je bil njen glas. Juri je bil razburjen in radoveden.
100 8 |   poročnega večera že jo poznam. Juri, veruj mi, če te je vzela,
101 8 |         Nobene besede več o tem, Juri!" je odvrnila mati. "Povedala
102 8 |            Tepen?" se je začudil Juri. ~"Tepen, tepen," je dejala
103 8 |          Kdo?" je zahropel znova Juri, "Lipe?" "Saj ne rečem nobene
104 8 |         to." ~"Lipe?" je vprašal Juri in čutil, da mu prihaja
105 8 |      globoko notri temna bolest; Juri čuti, da mu je bruhnil nov
106 11|        na klopi ob mizi je sedel Juri in nekako brezizrazno bulil
107 11|          izpregovoriti, ko se je Juri dvignil in odšel. "Za tatico
108 12|          sobo je bil prišel tudi Juri in sedel na prejšnje mesto.
109 12|          klopi pa je bil dvignil Juri glavo in z nekako nestrpnostjo
110 12|      izpustila. Za Anico je stal Juri in jo stiskal za roko. Njegove
111 12|         kjer je sedel malo preje Juri. ~"Podiš me?" je zaječala
112 12|     nekdo stopil na prag. Bil je Juri. Prihajalo mu je slabo v
113 12|       čuje znan glas od nekod. ~"Juri, z Bogom!" ~Potem ni slišal
114 13|         zalomila z rokama: ~"Oh, Juri, kaj si mi storil!" ~V hipu
115 13|     vidiš, da je tam za te smrt. Juri je bolan in povrhu te komaj
116 14|         je ležal do smrti truden Juri, in je sedela mati ob njem.
117 14|          mati ob njem. Ko je bil Juri stopil na vrata, je bil
118 14|          po jesihu. Ko se je bil Juri zavedel, je opazil mater.
119 14|         nima duše!" ~Tedaj se je Juri nemirno zganil in se skušal
120 14|      Katra tega očesa ni umela. ~Juri pa se je vil z grozovito
121 15|      greh, da se ne bi vrnila. O Juri! ~Anica je spešno korakala.
122 15| pokleknila ob njem in prosila: ~"Juri, strašno sem bila iz sebe.
123 15|        strašno sem bila iz sebe. Juri, ne zameri, pozabi! Ne zgodi
124 15|          tega ne morem prenesti, Juri, povej, ali si močno trpel,
125 15|          se je obrnila k možu: ~"Juri," je zaklicala, "prosim
126 15|          brez srca sem, hinavka! Juri, le poslušaj jo, verjemi
127 15|  bolečina ji je stisnila srce. ~"Juri," je zaklicala, "ali moreš
128 15|            ali moreš to verjeti? Juri, ali moreš trpeti, da govori
129 15|      tišina je zavladala v sobi. Juri se je nestrpno dvignil in
130 15|         telo presunljiv jok. ~"O Juri," je zaklicala, "tega nisem
131 15|          da nisem bila nezvesta, Juri! Tudi, če bi ti umrl, ti
132 15|        da ne vzamem nikogar več. Juri, do smrti nikogar!"  Začutila
133 15|          zvestobo preko groba. ~"Juri," je zašepetala, "zakaj
134 15|  nemogoče, da bi jo bil ogovoril Juri, ki leži bolan. Vendar se
135 15|        Pečanka naproti. ~"Kje je Juri?" je sopla Marjanica burno.
136 15|        sobo, kjer je ležal bolni Juri. V sobi so bila okna zagrnjena.
137 15|        Presunljivo je viknila: ~"Juri, kje si?" ~Nihče se ni oglasil.
138 15|    zgrudil v roke njen mož, njen Juri... mrtev. ~"Juri," je govorila
139 15|       mož, njen Juri... mrtev. ~"Juri," je govorila z brezizraznim
140 15|        je zgrudila tudi Anica. ~"Juri, Juri, ali me ne slišiš?" ~
141 15|     zgrudila tudi Anica. ~"Juri, Juri, ali me ne slišiš?" ~Tedaj
142 16|  opravilo. ~Uro pozneje je ležal Juri na visokoraslem odru, odet
143 16| nepremično v moževo mrtvo lice: "Juri, karkoli si hotel povedati,
144 16|          No, da, mož ji je umrl, Juri je umrl. To je hudo! Juri
145 16|        Juri je umrl. To je hudo! Juri je umrl. Čudno vendar, kako
146 16|          Oh, silna je večnost. O Juri, ti si zdaj tam in si sam.
147 16|       odleglo: "Zdaj si v grobu, Juri! Sinoči si odšel. Nič več
148 16|         si odšel. Nič več te ni! Juri, ali ti je hladno? Juri,
149 16|          Juri, ali ti je hladno? Juri, saj ne čutiš nič." In začela
150 16|       pijte, vam bo dalo moč, in Juri, Bog mu daj nebesa, vas
151 17|         dete, katero je postavil Juri za dediča, še rojeno, ob
152 17|         nejasnosti, in da je bil Juri, kolikor ona ve, vselej
153 17|      umrješ. Kaj si mi napravil, Juri! Katra naj bo gospodinja
154 21|        tudi ti tedaj, ko je umrl Juri? Povej!" ~"Ne vem, kdo bo