Chapter

  1 1 |    pripomnil ženi nasproti sedeči mož in pri tem pomežiknil nevesti,
  2 1 |            Tisto pa ne," je dejal mož. Botrica pa se je zasladkala: ~"
  3 1 |             je zašepetal hvaležni mož, toda nevesta je bila že
  4 1 |           o tem!" ~"Ne!" je dejal mož. "Govoriti morava. Zdaj
  5 1 |      dobra, dobra žena!" je dejal mož. Par trenutkov sta stala
  6 1 |          sebe poglej!" je odvrnil mož. ~"Ven pojdeš!" je klicala
  7 1 |         in tvoj hlapec," je vikal mož, "da bodo vsaj ljudje vedeli,
  8 1 |          nikogar nimam, in še moj mož je reven in slab. In one
  9 2 |        ginjeni in so prikimavali. Mož pa je zahropel in od notranjega
 10 2 |          med nama." Tu je pokazal mož na drobtinico na mizi, Jurca
 11 2 |       Peči ne bo prepira. Žena in mož se ne prepirata." ~Nekdo
 12 2 |           požirkom. In dasi se je mož z rastočimi močmi z vse
 13 2 |     Kupčuješ, kupčuješ " je jecal mož, "ljubi moji, kdo govori
 14 2 |          je nanesel starec v nji. Mož, ki vse svoje življenje
 15 2 |           hiše. In ko ji je mladi mož razkazoval hišo in jo peljal
 16 2 |    življenja? Ali sem srečna? Moj mož me ne mara, ker ve, da vem,
 17 2 |           Sina! Ali misli on, moj mož na to, da ima sina? Ne misli!
 18 3 |          ji je treba biti na Peči mož, mož gospodar, ki ne sniva,
 19 3 |           treba biti na Peči mož, mož gospodar, ki ne sniva, ki
 20 3 |         težko zasopljen odgovoril mož, "prišel sem."  "Ta je lepa,"
 21 3 |         sestra!" Stari in betežni mož se je obrnil. ~"Mati," je
 22 3 |          Juri, "ali imam strica?" Mož je pri teh besedah obstal.
 23 3 |        solznimi očmi je pristopil mož, da ji seže v roko. ~"Nočem,"
 24 3 |     stopnicah je lezla deklica in mož za njo. Ko sta prišla pod
 25 3 |        ker je puščalo na strehi. ~Mož je omahnil za deklico v
 26 3 |   pristavila: "Tako je ukazala." ~Mož se je obrnil k deklici. ~"
 27 3 |           in odšla hitro in tiho. Mož pa je omahnil na kup umazanih
 28 5 |           svesti, zakaj se ji zdi mož tako bolan in ni nič kaj
 29 5 |          takoj doli!" je zaklical mož. Tedaj se je sunkoma odprlo
 30 5 |         ne smem biti!" je odvrnil mož in sedel. Stala je ob mizi
 31 5 |              Ti," se je nasmehnil mož, "ali se hočeš materi prikupiti?
 32 5 |             Pojdi no," je odvrnil mož in ji stisnil roko, ko je
 33 5 |       streho vso noč!" je odvrnil mož. ~"Zakaj pa ne spite v oni
 34 5 |        Luke pa ni škoda!" Nato je mož prinesel skledo na usta
 35 6 |         je ona hirala duševno, je mož umiral, in ona je vedela
 36 6 |           ne. Kdo ve, ali ni njen mož čutil istega? Ni li morda
 37 6 |          ni kaj prav?" je vprašal mož. ~Ozrla se je z žalostnim
 38 6 |       mislim. Tako kratek čas sva mož in žena. A ti si že pozabil."
 39 6 |         tako mislim, da si ti moj mož in jaz tvoja žena, in da
 40 6 |         jaz tvoja žena, in da sva mož in žena, da skupno živiva,
 41 6 |            V senci je ležal visok mož in gledal doli na cesto.
 42 6 |          zajokala. In potem jo je mož vzel k sebi in jo začel
 43 6 |         razočaranje, in da se oni mož ni nikoli vrnil, in da je
 44 6 |           ne pozna lica, da je on mož, a toliko da že loči, da
 45 7 |       dogaja na kmetih, da gresta mož in žena skupaj v cerkev.
 46 7 |            je šepetal skrivnostno mož in jo skoraj siloma iztrgal
 47 7 |         izza vogla Anica in Juri. Mož je bil smrtnobled in se
 48 7 |         je mislila, videča, da se mož naslanja ob zid, in sama
 49 7 |   znamenje, znamenje. Tedaj se je mož oprl na njo. Nekaj krvi
 50 7 |          svoji, da jo je streslo. Mož je gledal na njo in rekel: ~"
 51 7 |         po Marjanici. In on, njen mož, ne čuti nič tega, govori
 52 7 |          tako!" je plakala žena. ~Mož se je smehljal pred se in
 53 7 |          je divna v tem trenotku. Mož je vzdihnil. Nova bledost
 54 7 |          enem. ~"Oh!" je vzdihnil mož, "in jaz sem bolan, to je
 55 8 |          nadaljevala mati, "resen mož je in lep, in morda tudi
 56 8 |        lahko pride. In ta Lipe je mož za to." ~"Lipe?" je vprašal
 57 11|           je sedel debel in rejen mož. Na prvi hip si spoznal
 58 12|          grla. ~"Pojdi!" je velel mož trdo. V tem hipu je zatulila
 59 12|      mesto, kjer jo je bil prijel mož. "Saj grem, saj grem!" je
 60 13|     obdolžili tatvine in da jo je mož, mesto da brani njeno čast,
 61 13|           teh miz je sedelo troje mož in kvartalo. ~"Dober večer,"
 62 13|          peči, se je dvignil eden mož in prišel k nji. Bil je
 63 13|            Da!" ~"Aha," je umoval mož, "pa daleč, kaj! V mesto?" ~"
 64 13|    zastajajoči voz pogovora zopet mož, "so slabe poti zdaj, slabe,
 65 13|     Kramar pije?" je vprašal eden mož ~"Eh," je odvrnil Lipe, "
 66 13|         Malo, malo," je pripomnil mož, "ni ena prezgovornih."
 67 13|      lahko, si naju obral!" ~Toda mož, ki se je branil, si je
 68 13|        oni stari, oni lepi, resni mož. Sedaj pa je ležala globoka
 69 13|         kar more in sme zahtevati mož od nje. Ona pa ga zapusti.
 70 13|          zapusti. Ni li opravičen mož zavreči jo, kakor je zapustila
 71 13|        zapustila ona njega? In ta mož je povrhu še bolehen, in
 72 13|         trpela na Peči? Naj umrje mož, kaj potem? Že sedaj te
 73 15|            POGLAVJE~Žena se vrne, mož se poslavlja~Izza gore je
 74 15|         In vendar je to dete njen mož, in dolžna mu je, vrniti
 75 15|             se je odzvala Katra, "mož ji umira, ona pa leta po
 76 15| usmiljenja nad njim. Hipoma pa je mož vprašal: ~"Kje si bila?" ~"
 77 15|         Videla je tedaj Anica, da mož nemirno grabi z roko za
 78 15|         se je zgrudil v roke njen mož, njen Juri... mrtev. ~"Juri,"
 79 15|          glej, prišla sem!" ~Toda mož je ni čul več. Težek ji
 80 16|        miru, moj ljubi, moj dragi mož!" In dvignila se je in stopila
 81 16|     nenavadnega. Ali kaj? No, da, mož ji je umrl, Juri je umrl.
 82 17|         vam lahko, da je res. Vaš mož je napravil oporoko, toda
 83 17|         ne briga prav nič, ne moj mož, ne njegova oporoka! Greste?" ~"
 84 17|           tako je izvedla, da vas mož v oporoki skoro omenil ni,
 85 17|         viknila sedaj Anica, "moj mož tega ni storil. On ve, da
 86 17|    ostanete vdova. Tak je bil vaš mož! Toda ne, to vse je znala
 87 17|     venomer mučilo: zavest, da ji mož ni zaupal. ~"Kaj si mi storil,
 88 19|       kletvijo sta včasih oče ali mož, ki so jima bolehali doma
 89 19|            Dobro jutro!" je rekel mož, žena pa ni odvrnila nič.
 90 19|          pa ni odvrnila nič. Toda mož je slišal čisto dobro, kako
 91 19|          sama za se. ~Tedaj se je mož plaho ozrl in videl, da
 92 19|     vedeli, da je Luka samostojen mož, da ima hišo in premoženje,
 93 20|      cerkovnik. Strašno radoveden mož je bil. ~"Kam pa, kam?"
 94 20|          je vprašal prišlec. Toda mož pred njim je bil že onstran
 95 20|           na Peč, je naprej idoči mož obstal, pokazal onemu, ki
 96 20|        izza lope. ~Tako je slonel mož dolgo in strmel gori na
 97 20|     škripaje odprla, pastir Anže. Mož pod lopo se je prebudil
 98 20|            katero ji je bil kupil mož za njen god. Nekega dne
 99 21|       botra Cilika in boter, njen mož in še dvoje rojenic, Kočanka
100 21|         Pušar, ugleden in razumen mož v vasi, ki je znal govoriti
101 21|          da je Pušar vrlo razumen mož. Sicer pa je bil Pušar gostilničar.
102 21|          pripravil do tega, da je mož lepo odšel domov in se prespal.
103 21|      Pušar sicer tudi svoje vrste mož. Dasi sam ni vina skoro
104 21|    vinogradu v mislih. V resnici, mož je bil obkopal osojen hribček,
105 21|        Pušarja, se ni bil zmotil. Mož ni bil sicer prevesel svojega
106 21|            Prišla sem na Peč. Moj mož ni bil tak, da bi si bil
107 21|         vam, tako je naredil njej mož. Lahko bi se vam smilila." ~"
108 21|       Šema si," je dejala, "pa ne mož!" V hipu pa se je ublažila
109 22|           pojdem in mu povem, kak mož si ti. Pa tudi oni bom povedala,
110 22|           je notri tako in tako. ~Mož je govoril, ko da pobira
111 22|         Poklonar je bil pri meni. Mož ima denar, pa je prišel,
112 23|        greste?" je vprašal Anže. ~Mož je vstal. Šele sedaj je
113 23|            Saj nimam," je odvrnil mož in pogledal fanta skoro
114 24|    žarečih oči. Čudovito hitro je mož prihitel pred ženo in se
115 24|            zbolela je!" je prosil mož. ~"Jutri pojde, to je moja
116 24|         beseda!" je odvrnila ona. Mož je vstal in jo motril nekaj
117 25|          otroci so bili v hiši in mož. Pa revščina velika, in
118 25|       Štiri otroke ima. Lačni so, mož godrnja. Ona pa ne more
119 25|        njo. ~"Jerica," je govoril mož, "ali te močno boli?" ~Odkimala
120 25|            zelo bolna!" je tarnal mož. Jerica se je domislila
121 25|            Vstati?" se je začudil mož. "Ti ne smeš, ti ne moreš,
122 26|      naredil na Štefanji dan!" In mož se je obrnil proti Luki: ~"
123 26|       potep jih je pa čutil." ~In mož je s prstom grozil psu. ~
124 26|       starejši, "smo pa čakali." ~Mož je prijel otroka za roko. ~"
125 26|      žalosti." In z bridkostjo je mož mislil na svoje izgubljeno
126 26|         odprla. Na vratih je stal mož z belim prtom okoli vratu. ~"
127 26|         je vzdihnil. ~"Veste kaj, mož," je dejal zdravnik nato, "
128 27|             Pušar je bil previden mož in nikoli ni bil prijatelj
129 27|           Je Tomaž pa že drugačen mož!" ~"Molči," se je zadrla
130 28|      lahkoto je resni in previdni mož ovrgel njene trditve. Sodišče
131 28|    stopila Anica v pisarno. Dvoje mož je sedelo v sobi pri dveh
132 28|           To je lepo," je odvrnil mož, "to je še lepše. Potem
133 28|      gotovih dokazov, da je delal mož oporoko pod vplivom sumničenj
134 28|     trdila drugo. A dokazi, da je mož delal v krivi veri o njej;
135 29|          Župan je bil sicer resen mož. Ker pa se mu še ni bilo
136 30|          Luka?" je vprašal fant. ~Mož ni odgovoril nič. ~"Jaz
137 30|          ona dedinja; saj je njen mož staro oporoko preklical.
138 30|           je stal tam sredi ceste mož in se ni hotel umakniti.
139 30|          viknila Katra. ~Tedaj je mož odskočil, pobral kamen ter
140 32|         zunaj odprla, in postaran mož je stopil v celico: ~"Ali
141 32|      Anica. ~"Bil je," je odvrnil mož in odšel. ~Anico je izpreletela
142 34|          če Bog da, še!" je dejal mož. ~"Ne!" je dejala ona. "
143 34|          Veš, Jerica," je odvrnil mož, "pol svojega zdravja bi