Chapter

4501 20|             so rekli: Umrla bo! In to je bila tedaj njegova mati
4502 20|             tedaj njegova mati in res je umrla! Anže je začutil,
4503 20|            mati in res je umrla! Anže je začutil, da mu silijo solze
4504 20|             silijo solze v oči, in se je domislil svojih besed tedaj,
4505 20|              tedaj, in kakor v sanjah je začel šepetaje prositi: ~"
4506 20|              šepetaje prositi: ~"Mati je, naj ne umrje, naj ne umrje!" ~
4507 20|               naj ne umrje!" ~Pri tem je Anže venomer motril Jeričino
4508 20|          seboj. Iz tope obupnosti, ki je pokrivala dozdaj vse njeno
4509 20|          dozdaj vse njeno bledo lice, je šinil hipoma ob njegovih
4510 20|          sreče in zaupanja. Anžetu se je zazdelo, da čita njene misli: "
4511 20|             da čita njene misli: "Res je, o Bog, ti si pravičen,
4512 20|             ti si pravičen, usmili se je, ne vzemi je! Mati je, ne
4513 20|                usmili se je, ne vzemi je! Mati je, ne vzemi je, naj
4514 20|              se je, ne vzemi je! Mati je, ne vzemi je, naj ne umrje,
4515 20|           vzemi je! Mati je, ne vzemi je, naj ne umrje, naj ne umrje!" ~
4516 20|              naj ne umrje!" ~Tedaj se je razlilo morje svetlobe in
4517 20|               bila skrbno zastrta, da je bilo dodobra mračno. En
4518 20|           dodobra mračno. En žarek se je vendar od nekod vkradel
4519 20|   skrivnostnimi zdravili. In zdelo se je, da se je žarek čutil užaljenega,
4520 20|       zdravili. In zdelo se je, da se je žarek čutil užaljenega,
4521 20|         temnorjavih stekleničicah naj je zdravje. Res, lepo zdravje
4522 20|             In nekako brzo in sočutno je skočil žarek k Anici na
4523 20|              in nemirne. In za hip se je zdelo, ko da hoče bolnica
4524 20|          zdravja, in s trudnim glasom je tožila: ~"Tema je, tema
4525 20|              glasom je tožila: ~"Tema je, tema je." ~In zopet je
4526 20|               tožila: ~"Tema je, tema je." ~In zopet je roka iskala
4527 20|               je, tema je." ~In zopet je roka iskala po odeji, in
4528 20|               po odeji, in nemirno se je hotelo mlado, bolno telo
4529 20|             telo premakniti, in znova je zatožila Anica: "Vse je
4530 20|               je zatožila Anica: "Vse je črno, vse..." ~In Anica
4531 20|      brezmejno bojazen. Notri do srca je segal ta strah. Vstala bi,
4532 20|              srcu. O Bog, o Bog, kako je šibka. Saj niti roke ne
4533 20|              tema krog Anice, in zdaj je tema, tema in padanje v
4534 20|              mir, mir... ~Ob Anici se je zgenila Zaplotarica, iz
4535 20|          Anica ne čuje ničesar. ~"Saj je umrla!" šepeta babica. Zdravnik
4536 20|              Aničina usta. ~Marjanica je stopila v sobo z vročim
4537 20|           Anica, ali slišite." ~Anica je zopet odprla oči, ali zdi
4538 20|            Čemu ji ne dajo miru? Zdaj je bilo tako lepo, tako lepo.
4539 20|             Anica pije. Pije! Oh, saj je žejna, žejna, tako žejna,
4540 20|             skoro piti ne mogla. Zdaj je bolje. Da bi le še mir dali.
4541 20|             bum! Zakaj razbijajo? Ali je čevljar v hiši? Zakaj ne
4542 20|             ne za njo. Oh, Katra! Tej je gotovo še zelo všeč, da
4543 20|              biti nekak stroj. In res je bil stroj. Do skrajnosti
4544 20|              zaman išče odgovora, ali je to njeno srce, ali je katero
4545 20|             ali je to njeno srce, ali je katero drugo.. In zakaj
4546 20|               srce v roki. Prav nežno je in drobno, kakor mala srebrna
4547 20|           urica, ona, ista, katero ji je bil kupil mož za njen god.
4548 20|            njen god. Nekega dne pa se je nekaj utrgalo v malem stroju,
4549 20|       šepečejo: "Skrijte me, strah me je!" ~Kaj je to? Nenadoma brezkončna
4550 20|        Skrijte me, strah me je!" ~Kaj je to? Nenadoma brezkončna
4551 20|             brezkončna tišina. Ali se je kolesje izteklo? In če se
4552 20|             kolesje izteklo? In če se je, naj se! Tako je bolje,
4553 20|             In če se je, naj se! Tako je bolje, o silno bolje. Dobro,
4554 20|             obrne in pripomni: "Umrla je!" ~Kaj je to? Zdravnik se
4555 20|            pripomni: "Umrla je!" ~Kaj je to? Zdravnik se je res vzravnal
4556 20|                Kaj je to? Zdravnik se je res vzravnal in zdaj je
4557 20|               je res vzravnal in zdaj je segel po tistem svetlem
4558 20|               ni zgodilo nič. In zdaj je pospravil vse in samo stekleničice
4559 20|    stekleničice z resnotajnimi napisi je pustil ob postelji. In sedaj
4560 20|          pustil ob postelji. In sedaj je segel v žep in piše na droben
4561 20|             droben listič. In zdaj se je obrnil proti babici in ji
4562 20|         vedeti mora, vprašati mora. ~"Je umrla?" ~"Ah, ne," deje
4563 20|             hitite po zdravila! Slaba je, grozno slaba!" ~Katra se
4564 20|             kapljic." ~Par ur pozneje je prinesel nekdo na njene
4565 20|              čuti nič več, ne ve, ali je še, ali je ni. Toda sedaj
4566 20|            več, ne ve, ali je še, ali je ni. Toda sedaj se ji zdi
4567 20|             sedaj se ji zdi zopet, da je še, in odpre oči. ~V sobi
4568 20|             še, in odpre oči. ~V sobi je luč. Ali je tako dolgo spala?
4569 20|              oči. ~V sobi je luč. Ali je tako dolgo spala? Kje je
4570 20|              je tako dolgo spala? Kje je Marjanica, kje je babica?
4571 20|          spala? Kje je Marjanica, kje je babica? Nikjer nikogar.
4572 20|           prepozna taščo. ~Kako čudna je tašča. Ali je vedno taka?
4573 20|              Kako čudna je tašča. Ali je vedno taka? Odkod te oči?
4574 20|          Odkod te oči? Anica čuti, da je je skoro strah. In sedaj
4575 20|             te oči? Anica čuti, da je je skoro strah. In sedaj se
4576 20|              skoro strah. In sedaj se je tašča zgenila, segla po
4577 20|              usodne steklenice. Anica je doštela dvaintrideset, ali
4578 20|       skodelico nad Anico. ~"Zdravnik je dejal petnajst, ona je nalila
4579 20|       Zdravnik je dejal petnajst, ona je nalila preveč," misli Anica,
4580 20|              ona ne bo pila. Zdravnik je rekel petnajst." ~Katra
4581 20|               rekel petnajst." ~Katra je prinesla posodo na njene
4582 20|               zaman. Brezmejno trudna je, niti s prstom ne more geniti,
4583 20|             ne more izviti. Na milost je izročena tašči. In Anica
4584 20|              tašči. In Anica čuti, da je Katra razmaknila z robom
4585 20|      skodelice njene ustnice, in zdaj je nagnila, in Anica pije,
4586 20|              si morivka, ti --!" ~Kaj je to? Anica čuti čudovito
4587 20|          Anica čuti čudovito moč. Ali je res pila smrt? Ali je to
4588 20|             Ali je res pila smrt? Ali je to smrt? Ne, to ni smrt.
4589 20|          glavo v stran. Ah, glej, kaj je to? Ali ne stoji tam nekdo?
4590 20|              Ali ni to Luka? Da, Luka je. O Bog, torej je rešena. ~
4591 20|             Da, Luka je. O Bog, torej je rešena. ~Pogledu bolnice
4592 20|               Pogledu bolnice sledeča je opazila Katra brata in planila
4593 20|               njemu: ~"Ven pojdi, ali je za te tu?" ~"Tudi za te
4594 20|             sika Luka. Nekaj svetlega je v njegovih rokah. V naslednjem
4595 20|                       Dva dni pozneje je položila Zaplotarica mladi
4596 20|             dete v posteljo. Anica pa je mislila, da se je stoprav
4597 20|            Anica pa je mislila, da se je stoprav prebudila iz dolgih
4598 20|          skoro umeti ni mogla, kaj se je bilo dogodilo. Tam nekje
4599 20|            dogodilo. Tam nekje v kotu je nekdo bolestno tulil. Anica
4600 20|              bolestno tulil. Anica se je ozrla in je videla Marjanico,
4601 20|           tulil. Anica se je ozrla in je videla Marjanico, kopajočo
4602 20|              Zakaj jočeš, Marjanica?" je vprašala Anica; "glej, fantka
4603 20|           dobila. Poglej!" In mati se je blažena smehljala, medtem
4604 20|          blažena smehljala, medtem ko je Marjanica še venomer jokala. ~"
4605 20|           jokala. ~"Zakaj jočeš, no!" je vprašala zdaj že vznemirjena
4606 20|           vznemirjena Anica. Tedaj se je Marjanica dvignila, zbrala
4607 20|            prestali. Oh, moj Bog, saj je prišel šele sedaj, ko je
4608 20|              je prišel šele sedaj, ko je prešlo, pravi strah nad
4609 20|            vas komaj rešili, pa še to je prišlo. Oh, Bog ve, da bi
4610 20|                Tak lep, zdrav črviček je to, pa bi bil kmalu sirota,
4611 20|                in ga nima!" ~Tedaj se je tudi Anici storilo milo: ~"
4612 20|           storilo milo: ~"Marjanica," je rekla, "zakaj si me spomnila,
4613 21|        POGLAVJE~Dvoje izpovedi~Na Peč je bila prišla Zaplotarica,
4614 21|             sitnosti in drugim osebam je prizadel prihod malega Jurija
4615 21|             gospodarju na Peči, ki se je za zdaj presneto malo zmenil
4616 21|       postavnega varuha. ~Ta varuh pa je znal biti Pušar, ugleden
4617 21|             in razumen mož v vasi, ki je znal govoriti tako, da sta
4618 21|               dva sta bila mnenja, da je Pušar vrlo razumen mož.
4619 21|            vrlo razumen mož. Sicer pa je bil Pušar gostilničar. Imel
4620 21|               Pušar gostilničar. Imel je vedno dobra vina, dasi niso
4621 21|          njegove gostilne. Zgodilo se je pa tudi, da se ga je revež
4622 21|               se je pa tudi, da se ga je revež ta ali oni nalezel
4623 21|              ni dobil vina, temveč ga je Pušar zdobra še pripravil
4624 21|              še pripravil do tega, da je mož lepo odšel domov in
4625 21|             in se prespal. Celo denar je izvabil svoj čas vaškemu "
4626 21|            nedelje. Večjega reda, kot je bil pri Pušarju, ni bilo
4627 21|           Pušarju, ni bilo nikjer. Pa je bil Pušar sicer tudi svoje
4628 21|             ni vina skoro nikoli pil, je bil vendar noč in dan pri
4629 21|              v mislih. V resnici, mož je bil obkopal osojen hribček,
4630 21|         tristo litrov vina. Tisti dan je bil za Pušarja najlepši
4631 21|        zmagozavesti premotiti. Noe se je bil zmotil, Pušar se ni! ~
4632 21|             Pušar se ni! ~In od tedaj je še z večjo vnemo gojil svoj
4633 21|             gojil svoj Kuk. Tega moža je bilo sodišče izbralo gospodarju
4634 21|               svojega posla. Ko pa mu je o priliki sodnik zatrdil,
4635 21|            priliki sodnik zatrdil, da je to nekako priznanje od strani
4636 21|               zmedeno zadevo na Peči, je Pušar molče vzel odgovornost
4637 21|             mora biti varuh, naj bo," je rekla o priliki, "gospodarila
4638 21|             kdo gledal v račune." ~Pa je ta presneti varuh menda
4639 21|             ne samo na papirju. In to je hudo zjezilo Katro. ~Komaj
4640 21|              zjezilo Katro. ~Komaj se je zadrževala, da je ohranila
4641 21|            Komaj se je zadrževala, da je ohranila navidezno mirnost,
4642 21|        ohranila navidezno mirnost, ko je hotel Pušar vse vedeti,
4643 21|         koliko plače gre hlapcem, ali je davek poravnan, da je treba
4644 21|             ali je davek poravnan, da je treba zavarovati hleve in
4645 21|           proti ognju. In na konec se je spomnil celo zapuščene žage
4646 21|        zapuščene žage in mlina. Tedaj je bilo Katri dovolj. ~"Saj
4647 21|              za kmetijo ni delavcev!" je rekla, toda Pušar je dejal,
4648 21|       delavcev!" je rekla, toda Pušar je dejal, da se delavec dobi,
4649 21|             da se delavec dobi, kadar je, in da ne gre, da bi Tomaž,
4650 21|             lahko opravlja žago. Nato je svetoval še to in ono Katri
4651 21|             poslovil. ~Tistega večera je obiskala Katra Tomaža v
4652 21|            njegovem domovanju. Čutila je, da je potrebno, da govori
4653 21|              domovanju. Čutila je, da je potrebno, da govori z njim.
4654 21|             njim. Nekako zapuščeno se je začutila, in ker jo je bil
4655 21|             se je začutila, in ker jo je bil prihod Pušarjev vznevoljil,
4656 21|           prihod Pušarjev vznevoljil, je hrepenela po tolažbi, po
4657 21|           razgovoru s človekom, ki ji je blizu in jo ume. Našla je
4658 21|             je blizu in jo ume. Našla je Tomaža sedečega za mizo.
4659 21|         sedečega za mizo. Že preje mu je bila pomignila, da naj jo
4660 21|             da naj jo čaka. In res jo je čakal. Bulil je pred se
4661 21|             In res jo je čakal. Bulil je pred se v zeleno cilarico
4662 21|            nekako nezaupno -- tako se je vsaj Katri dozdevalo -- ,
4663 21|              vsaj Katri dozdevalo -- ,je pogledal na njo. ~Nekaj
4664 21|             gospodinja molčala. Molče je bil nalil iz druge posode
4665 21|            posode Tomaž Katri, sam pa je bil iz one, ki je stala
4666 21|              sam pa je bil iz one, ki je stala že preje na mizi.
4667 21|               preje na mizi. Potem pa je prekinila Katra molk. ~"
4668 21|              prijetno živiš!" ~Hlapec je zamahnil, ko da je užaljen
4669 21|             Hlapec je zamahnil, ko da je užaljen z roko, rekel pa
4670 21|           očitam, le tako sem rekla," je nadaljevala Katra in videča,
4671 21|             ne misli naliti znova, si je nalila sama. "Pa govoriva
4672 21|                 Pa govoriva pametno!" je pripomnila nato. ~"Pametno!"
4673 21|          pripomnila nato. ~"Pametno!" je prikimal Tomaž dostojanstveno,
4674 21|            dostojanstveno, dasi se mu je videlo, da se je dokaj otresel
4675 21|           dasi se mu je videlo, da se je dokaj otresel zapeljivosti
4676 21|              oskrbnik na Peči". Katra je bila že davno to opazila
4677 21|             davno to opazila in sedaj je napol očitajoče rekla: ~"
4678 21|               ste res mislili zares?" je vprašal hlapec skoro zlobno. ~"
4679 21|            Misliš, da se kdaj šalim?" je odvrnila bridko. Tomaž ni
4680 21|          Tomaž ni odgovoril, in Katra je bila primorana, da govori
4681 21|            Tomaž, to vse nič ni! Zdaj je še slabše, namesto da bi
4682 21|             bi bilo bolje." ~Prikimal je, ali rekel ni nič. ~"Slabše!"
4683 21|              rekel ni nič. ~"Slabše!" je ponovila. "Pušar je bil
4684 21|          Slabše!" je ponovila. "Pušar je bil tu. Kaj je treba, da
4685 21|       ponovila. "Pušar je bil tu. Kaj je treba, da se vtika tuj človek
4686 21|               človek v moje posle? To je že preveč. Zdaj mi že vse
4687 21|               že vse preseda." ~Tomaž je venomer kimal. ~"To se pravi,"
4688 21|        venomer kimal. ~"To se pravi," je hitela žena, "da mi gre
4689 21|            deš nič?" ~"Kaj pa hočem?" je odvrnil on, "si mislim,
4690 21|                  Kakor ve in zna," se je nekako porogala Katra, "
4691 21|               gre vse narobe!" ~"Hm," je dejal Tomaž, "meni se pa
4692 21|          kakor mora iti!" ~"Kako?" se je začudila Katra, "Tomaž,
4693 21|           taka, da me boš dražil? Ali je to tako, kakor mora iti?
4694 21|          Pride otrok, in zdaj, Katra, je konec tvojih upov. In še
4695 21|              ona -- sam... vedi, kako je neki ni vzelo." ~"Je že
4696 21|             kako je neki ni vzelo." ~"Je že križ za vas," je kimal
4697 21|                   Je že križ za vas," je kimal Tomaž z glavo. "Pa
4698 21|          zadušiti sirote tudi ne gre. Je že treba lepo čakati, kako
4699 21|                kako še neki pride. Če je pa testament že tak. Bog
4700 21|              že tak. Bog pomagaj, saj je že tako malo čuden testament." ~
4701 21|              skoro sovražnimi pogledi je meril hlapec Katro. Toda
4702 21|          meril hlapec Katro. Toda ona je mislila, da ga istotako
4703 21|             razmerje, ki muči njo, in je dejala: ~"Ti praviš prav!
4704 21|              Ti praviš prav! Počakati je treba seveda. Počakati!
4705 21|              da bi le dočakala. Pa to je, to! Ta strah, da je vse
4706 21|               to je, to! Ta strah, da je vse zaman, da bom čakala
4707 21|              čakala zastonj." In žena je planila kvišku in udarila
4708 21|             to gre meni prepočasi. To je zame že preveč." ~Sedla
4709 21|               zame že preveč." ~Sedla je znova in strmela pred se.
4710 21|           strmela pred se. Izpod čela je gledal hlapec na njo. Ona
4711 21|          gledal hlapec na njo. Ona pa je čutila, da mora govoriti.
4712 21|              da mora govoriti. Preveč je bilo v nji nagromadenega
4713 21|           Poslušaj me, pa boš sodil," je dejala, "boš sodil, kaj
4714 21|            mestu." ~"Saj verujem!" se je branil hlapec. Toda ona --
4715 21|            kakorkoli jaka po volji -- je bila vendarle žena in je
4716 21|              je bila vendarle žena in je iskala utehe in je je morala
4717 21|            žena in je iskala utehe in je je morala iskati. Skoro
4718 21|              in je iskala utehe in je je morala iskati. Skoro plakajoč
4719 21|         morala iskati. Skoro plakajoč je bil njen glas in je postajal
4720 21|          plakajoč je bil njen glas in je postajal vse mehkeji. ~"
4721 21|       postajal vse mehkeji. ~"Tomaž," je govorila, "ali veruješ,
4722 21|         srečna? Ali moreš čutiti, kaj je to: še nikoli biti srečen,
4723 21|            obdolžil tudi ti tedaj, ko je umrl Juri? Povej!" ~"Ne
4724 21|               bo neki vse to mislil!" je dejal Tomaž. ~"Vedela sem.
4725 21|            čudnega, da si mislil. Saj je morda res. Morda ga res
4726 21|               Tomaž!" ~"Zaradi Peči!" je dejal skoro očitajoče hlapec. ~"
4727 21|              očitajoče hlapec. ~"Ne," je viknila žena. "Tako samogoltna
4728 21|               vsaj enkrat srečna, ali je to greh? In srečna hočem
4729 21|            zato, zato Tomaž --. Tu mi je pot samo ena. Peč mora biti
4730 21|              jima ni uspelo, ni. Prvi je šel oče." ~"Ali je umrl?"
4731 21|               Prvi je šel oče." ~"Ali je umrl?" je vprašal Tomaž. ~"
4732 21|             šel oče." ~"Ali je umrl?" je vprašal Tomaž. ~"Obesil
4733 21|            vprašal Tomaž. ~"Obesil se je," je skoro kriknila Katra. "
4734 21|               Tomaž. ~"Obesil se je," je skoro kriknila Katra. "Pa
4735 21|        kriknila Katra. "Pa tudi bratu je izpodletelo. Mene je prevaril
4736 21|            bratu je izpodletelo. Mene je prevaril za mladost, njega
4737 21|               zakaj ga ne morem. Oh," je viknila, "če se spomnim
4738 21|               cesti." ~Za nekaj hipov je žena prestala, potem pa
4739 21|               žena prestala, potem pa je nadaljevala: ~"Prišla sem
4740 21|           priboril mojo ljubezen. Bil je samopašen, in ko sem se
4741 21|             in ko sem se pritoževala, je bil očitljiv in nasilen.
4742 21|              in nasilen. Ti! Kadar mi je vrgel v obraz ciganko in
4743 21|            ciganko in beračico, tedaj je vzbesnelo v meni. Tedaj
4744 21|            niti hvaležna. In potem se je ponesrečil. In kaj mi je
4745 21|              je ponesrečil. In kaj mi je storil? Storil mi je krivično.
4746 21|               mi je storil? Storil mi je krivično. Zapustil je Peč
4747 21|              mi je krivično. Zapustil je Peč in vse sinu, meni nič." ~
4748 21|               sinu, meni nič." ~Tomaž je gledal dokaj prijaznejše
4749 21|              postila sem se, ali bilo je zaman. Nikoli, nikoli ni
4750 21|               Saj ni tvoj sin, njegov je!" je vikalo v meni. In čim
4751 21|              ni tvoj sin, njegov je!" je vikalo v meni. In čim večji
4752 21|           vikalo v meni. In čim večji je bil, tem bolj sem se ga
4753 21|              sem se ga bala. In potem je res prišel in pokazal tisto
4754 21|             da se hoče ženiti." ~"Kar je, je!" je pripomnil Tomaž, "
4755 21|               hoče ženiti." ~"Kar je, je!" je pripomnil Tomaž, "nevesta
4756 21|               ženiti." ~"Kar je, je!" je pripomnil Tomaž, "nevesta
4757 21|             ni kriva. Kakor vam, tako je naredil njej mož. Lahko
4758 21|              se vam smilila." ~"Kaj?" je dejala Katra, "ti misliš,
4759 21|               bi se mi ne mogla? Ti," je viknila, "če bi umrla, bi
4760 21|             za hčerjo. Toda -- ne! To je nemogoče. Ona mi je vendar
4761 21|                To je nemogoče. Ona mi je vendar na poti. Preko nje
4762 21|            sovraštvu tu ni besede. To je nekaj drugega, to je boj
4763 21|               To je nekaj drugega, to je boj za življenje. Brez Peči
4764 21|          Tisto pa le molčite, Katra," je odvrnil Tomaž, "dobro vem,
4765 21|           Mene pa ne mešajte vmes. Mi je še danes žal po psu." ~Skoro
4766 21|             žal po psu." ~Skoro divja je planila Katra kvišku. ~"
4767 21|             Katra kvišku. ~"Šema si," je dejala, "pa ne mož!" V hipu
4768 21|              pa ne mož!" V hipu pa se je ublažila in proseče rekla: ~"
4769 21|            veruj mi!" ~"Saj verujem!" je dejal hlapec. Ona je odšla.
4770 21|        verujem!" je dejal hlapec. Ona je odšla. Hlapec je gledal
4771 21|          hlapec. Ona je odšla. Hlapec je gledal za njo še dolgo proti
4772 21|             proti vratom. Potem pa mu je preletel obličje zaničljiv
4773 21|            obličje zaničljiv izraz in je dejal: ~"Le pehaj se sama
4774 21|               za seme. Marjanica jima je bila naročila, naj ga samo
4775 21|              samo odbereta, toda Anže je bil skoro užaljen, češ,
4776 21|               znal prirezovati, in se je lotil tako dela. Hipoma
4777 21|       krompirja na Jerico. Spomnil se je usodnega večera, ko je bila
4778 21|             se je usodnega večera, ko je bila vrgla deklico božjast.
4779 21|             deklico božjast. Od tedaj je bil po stal Anže proti Jerici
4780 21|               resnejši. Smilila se mu je deklica in mnogo več je
4781 21|               je deklica in mnogo več je mislil na njo, ko doslej.
4782 21|              nikoli z njo. In dasi se je toliko zanimal za njo, ni
4783 21|              posebnega o njej. ~Sedaj je izpustil krompir, gledal
4784 21|              vem, odkod si." ~Deklica je čudeča se pogledala pastirja. ~"
4785 21|        pogledala pastirja. ~"Ne vem!" je odvrnila. ~"Ne veš?" se
4786 21|               odvrnila. ~"Ne veš?" se je začudil Anže, "no, ti si
4787 21|             vedno na Peči?" ~"Nisem," je odvrnila deklica. "Prej
4788 21|           Nimam več starišev!" ~"Tako je ta reč!" se je začudil Anže. "
4789 21|                   Tako je ta reč!" se je začudil Anže. "Tudi matere
4790 21|         matere ne?" ~"Ne!" ~"Tudi jaz je nimam," je dejal pastir. "
4791 21|                   Tudi jaz je nimam," je dejal pastir. "Sva si podobna,
4792 21|                 Sva si podobna, le to je drugače, da imam jaz očeta,
4793 21|            prišla. Naša gospodinja me je vzela s seboj. Naša hiša
4794 21|              vzela s seboj. Naša hiša je bila ob cesti. Smo imeli
4795 21|              tam vozovi. In nekdaj se je pripeljala tudi naša gospodinja
4796 21|            mimo in se ustavila. Ko pa je odšla, so me dali z njo.
4797 21|             Pa nisem šla rada. Tam mi je bilo bolje." ~Deček je kimal
4798 21|             mi je bilo bolje." ~Deček je kimal z glavo. Deklica ga
4799 21|             kimal z glavo. Deklica ga je gledala nekaj časa dvomljivo,
4800 21|            naj še pripoveduje. In ker je fant molčal, je dejala: ~"
4801 21|                In ker je fant molčal, je dejala: ~"Igrali smo se
4802 21|              In kaj sta govorili?" se je zanimal dečko. ~"Sta rekli,
4803 21|              umrla oče in mati, in da je križ z menoj. Da je bila
4804 21|             in da je križ z menoj. Da je bila moja mati zelo lepa
4805 21|             moja mati zelo lepa in da je imela bogatega ženina, pa
4806 21|          imela bogatega ženina, pa jo je zapustil, in da je nato
4807 21|              pa jo je zapustil, in da je nato moja mati vzela pisarja." ~
4808 21|             vzela pisarja." ~Govorila je, kakor otroci, ko da čita.
4809 21|              otroci, ko da čita. Anže je vedel, da težko razume,
4810 21|                  Drugega ne veš nič?" je vprašal nato. ~"Potem je
4811 21|              je vprašal nato. ~"Potem je rekla naša gospodinja, da
4812 21|             kaj zdaj, ko boš velika?" je vprašal Anže. ~"V samostan
4813 21|              ti hočeš biti svetnica!" je dejal fant. ~"Da," je dejala
4814 21|                 je dejal fant. ~"Da," je dejala deklica, "kaj pa
4815 21|            boš ti?" ~"Jaz bom bogat!" je odvrnil fant. In oči so
4816 21|               se mu razvnele in začel je pripovedovati: ~"Glej, Jerica,"
4817 21|       pripovedovati: ~"Glej, Jerica," je rekel, "tebi bom povedal
4818 21|          povedal vse po pravici, kako je to. Jaz sem doma iz Sela.
4819 21|            bil lačen ko sit. Potem me je dal oče v šolo k čevljarju.
4820 21|               šolo k čevljarju. Pa me je Blaž preveč tepel, in sem
4821 21|               Pa sem prišel domov, pa je rekel oče: "Za nič nisi.
4822 21|        konjskega hlapca." "Le pojdi," je rekel oče, "saj za sedem
4823 21|             sem rekel. "Bomo videli," je rekel. In sem šel. V trgu
4824 21|             me. In zdaj veš!" ~"Vem," je odvrnila deklica in še prikimala
4825 21|         prikimala z glavico. Potem pa je vprašala: "Zakaj pa imaš
4826 21|              hočeš biti ti svetnica?" je odvrnil fant, toda takoj
4827 21|              odvrnil fant, toda takoj je pristavil: "Ti tega ne razumeš.
4828 21|              razumeš. Vidiš, dandanes je treba znati, samo tisti
4829 21|    goldinarjev!" ~"Samo trideset še," je odvrnil fant nekako poparjen. "
4830 21|          domov in porečem očetu: "Kdo je trdil prav?" "Ti," poreče
4831 21|            oče. In zdaj veš." ~"Vem," je odvrnila deklica. ~Zunaj
4832 21|              odvrnila deklica. ~Zunaj je bilo čuti Marjaničin glas,
4833 21|           čuti Marjaničin glas, ki ju je klical. ~"Skrijva se ji,"
4834 21|             klical. ~"Skrijva se ji," je zašepetal Anže Jerici in
4835 21|                  Otroka, kje pa sta?" je iskala Marjanica. Anže je
4836 21|             je iskala Marjanica. Anže je stiskal Jerici roko. Čutil
4837 21|            stiskal Jerici roko. Čutil je, da se ji trese. ~"Kako
4838 21|                da se ji trese. ~"Kako je še otročja!" je pomislil.
4839 21|                  Kako je še otročja!" je pomislil. Tedaj pa se je
4840 21|              je pomislil. Tedaj pa se je spomnil, da ji je mislil
4841 21|               pa se je spomnil, da ji je mislil povedati še nekaj,
4842 21|       povedati še nekaj, in približal je usta k njenemu ušesu in
4843 21|            vzamem s seboj." ~"Zakaj?" je vprašala deklica. ~"Ti boš
4844 21|         deklica. ~"Ti boš moja žena!" je odvrnil fant zelo resno.
4845 21|        odvrnil fant zelo resno. In ko je vprašala Jerica "kako",
4846 21|         vprašala Jerica "kako", tedaj je videl Anže, da je še preotročja
4847 21|               tedaj je videl Anže, da je še preotročja in v tej sodbi
4848 21|          preotročja in v tej sodbi ga je še potrdila po večerji,
4849 21|            potrdila po večerji, ko mu je rekla čisto resno: ~"Anže,
4850 21|           nalovi komarjev!" ~"Zakaj?" je vprašal. ~"Boš napravil
4851 21|              napravil konje iz njih," je odvrnila, "tako jih ne bo
4852 21|               kupiti." In začudila se je, ko se je zasmejal. ~ ~
4853 21|              In začudila se je, ko se je zasmejal. ~ ~
4854 22|             pazila na otroka."~"Kaj?" je vprašal Šime in stopil korak
4855 22|           bliže k Neži, toda takoj se je umaknil. Zakaj Neža je bila
4856 22|             se je umaknil. Zakaj Neža je bila hudo srdita in z grabljami
4857 22|            hudo srdita in z grabljami je zamahnila proti fantu. Stala
4858 22|              mačka. "Še enkrat reci!" je dejal Šime. ~"Goljuf!" je
4859 22|             je dejal Šime. ~"Goljuf!" je pribila krepko Neža. In
4860 22|             njenih zdravih zob, in to je kar tako lilo, da Šime ni
4861 22|         Nikomur ne boš povedala nič!" je odvrnil Šime in izkušal
4862 22|               v dekli prepričanje, da je užaljen in da se je ne boji. ~
4863 22|                da je užaljen in da se je ne boji. ~Neža pa je vikala: "
4864 22|               se je ne boji. ~Neža pa je vikala: "In zdaj povej,
4865 22|           vikala: "In zdaj povej, kje je grši človek od tebe. Redila
4866 22|             Ima drugega dela dovolj!" je pripomnil hlapec. ~"Molči,
4867 22|          hlapec. ~"Molči, gobezdalo!" je viknila jezna Neža in stopila
4868 22|              bliže. Prav mimo nosu mu je mahala z grabljami. "Molči,
4869 22|          povej!" ~"Tega nisem rekel," je izkušal Šime ugovarjati. ~"
4870 22|        Predvčeranjem si rekel. Jedert je slišala, da veš. Kaj? Si
4871 22|               oni ničvrednici, ker ti je kupila čevlje. Oh, da mora
4872 22|            zapomnil kozo." ~"Kvante!" je skomiznil Šime. ~"Kaj kvante!
4873 22|              sovraštvo. Pa ji veruj!" je dejal modrovaje Šime. Nato
4874 22|               modrovaje Šime. Nato se je obrnil fant v stran. ~"Le
4875 22|                  Le glej v stran!" se je hudovala Neža. "Prav takšen
4876 22|             mu Neže ni več treba, ona je podedovala hišo, Neža pa
4877 22|          mislil, tako." In Neža se mu je popačila. ~"Prav res, pačiti
4878 22|            sama od sebe dovolj grda!" je pripomnil z visokega, krasnoslovskega
4879 22|             sem ti bila dovolj lepa!" je viknila. ~"Regljati znaš,
4880 22|             znaš, prav res, ko žaba," je zasukal vrženo sulico Šime
4881 22|         pomoglo mu to ni nič. Še huje je razkačil deklo. Planila
4882 22|               razkačil deklo. Planila je proti njemu, ga popadla
4883 22|            zmotala na tla, prej ko se je mogel zavedeti. ~"Ti dam,
4884 22|                se norčevati iz mene," je klicala bojaželjno in dokazovala
4885 22|              hlapčevi glavi ali kamor je že padlo. Tam koncu senožeti
4886 22|          padlo. Tam koncu senožeti se je tedaj pokazal Anže in se
4887 22|          besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirček Prešeren,
4888 22|             njo, ki leta za moškimi," je kričala Neža in bila takt
4889 22|            svojega srca in misleč, da je treba Šimnu ko šibkejšemu
4890 22|               ko šibkejšemu pomagati, je svetoval: ~"O, Šime. Saj
4891 22|         otročaji od učitelja?" ~Tedaj je Neža prestala s svojim nečloveškim
4892 22|        nečloveškim ravnanjem. Šime se je pobral. Bil je opraskan,
4893 22|                Šime se je pobral. Bil je opraskan, in celo šop las
4894 22|          opraskan, in celo šop las mu je bila v svoji togoti Neža
4895 22|             Neža izpulila.  "Aha!" si je mislil Anže, "zdaj pride
4896 22|              ona na vrsto." Toda Šime je bil moder bojevnik, ki je
4897 22|             je bil moder bojevnik, ki je pred bojem razmišljal in
4898 22|               šele po tem delal. Tako je tudi sedaj pomišljal nekaj
4899 22|             besedo proti Neži: ~"Zdaj je vse ven mej nama, Neža!" ~"
4900 22|            mej nama, Neža!" ~"Še ni!" je odvrnila hladnokrvno Neža
4901 22|         pognala znova proti fantu. Ta je popadel grablje in bil divje
4902 22|                  Pa pridi, pa pridi!" je zasmehoval napadajočo. ~"
4903 22|              napadajočo. ~"Smrkavec," je viknila Neža, popadla oklešček
4904 22|             ga pognala v Šimna, da mu je preparal srajco na ramenu. ~"
4905 22|              Jo boš plačala, srajco," je zakričal Šime. ~"Kdo bo
4906 22|           Šime. ~"Kdo bo pa kožo," se je smejal Anže. Tedaj je Šime
4907 22|              se je smejal Anže. Tedaj je Šime pozabil Neže in se
4908 22|             daj me, če me ujameš!" se je rogal Anže in jo brisal
4909 22|            brisal po senožeti. Hlapec je vrgel grablje za njim, da
4910 22|            Ali ti prinesem novih?" se je norčeval Anže. Šime je grozil
4911 22|             se je norčeval Anže. Šime je grozil fantu s pestjo. Tedaj
4912 22|              fantu s pestjo. Tedaj ga je pripravil k zavesti resni
4913 22|                   Mislim, da hlapci!" je odvrnil Šime. ~"Potem bomo
4914 22|                Potem bomo pa delali," je dejal Pušar in krenil dalje.
4915 22|              in krenil dalje. Ob poti je ogledoval svet in modroval
4916 22|           modroval in grajal. In tako je dospel na Peč. Našel je
4917 22|               je dospel na Peč. Našel je Katro in Anico v izbi. Katra
4918 22|          Katro in Anico v izbi. Katra je razdirala neko staro krilo,
4919 22|               neko staro krilo, Anica je likala srajce. Zdaj pa zdaj
4920 22|           likala srajce. Zdaj pa zdaj je stopila v ono sosedno sobo,
4921 22|              dan poroke plesali. Zdaj je bilo čudovito tiho tu notri,
4922 22|             notri, in hladno in temno je bilo, da je mogel mali spati. ~
4923 22|           hladno in temno je bilo, da je mogel mali spati. ~Da je
4924 22|              je mogel mali spati. ~Da je našel Pušar Katro, mu ni
4925 22|              prav po godu, zakaj imel je opravka z Anico. ~"Tako
4926 22|              sem pogledal malo gori!" je rekel. Poznalo se mu je,
4927 22|               je rekel. Poznalo se mu je, da je v zadregi, da ne
4928 22|           rekel. Poznalo se mu je, da je v zadregi, da ne more vpričo
4929 22|          govoriti o tem, zaradi česar je prišel. Zato je skoro s
4930 22|          zaradi česar je prišel. Zato je skoro s hvaležnostjo zapazil,
4931 22|              hvaležnostjo zapazil, da je Katra odšla, češ, da kozarček
4932 22|        domačega ne bo zavrnil. ~Tedaj je zaupal Pušar Anici, da bi
4933 22|            rad govoril z njo. Posedel je nekaj časa, potem pa je
4934 22|               je nekaj časa, potem pa je vstal, češ, da bi rad vedel
4935 22|             nekaj reči radi Anice, da je prišlo neko pismo, in da
4936 22|              prišlo neko pismo, in da je notri tako in tako. ~Mož
4937 22|              notri tako in tako. ~Mož je govoril, ko da pobira iz
4938 22|           žerjavice krompir. Katra ga je razumela: ~"Le zgovorita
4939 22|         razumela: ~"Le zgovorita se!" je rekla in hotela iti. ~"O,
4940 22|             iti. ~"O, tako ni treba," je mislil in dejal Pušar, "
4941 22|              mano." In proti Katri se je obrnil: ~"Saj ni, da bi
4942 22|             bi skrivala, ne, pa se mi je reklo, da naj ne govorim
4943 22|            njo." ~"Kar pojdi z njim," je dejala Katra Anici. Ta je
4944 22|             je dejala Katra Anici. Ta je stopila na vrata sosednje
4945 22|              na otroka, če se zbudi!" je dejala Katra in s silo krotila
4946 22|               s silo krotila jezo, ki je kuhala v njej. ~Ona dva
4947 22|               dva sta odšla, Katra pa je stopila k oknu in mrmrala,
4948 22|         videli, kdo bo zmagal." Tedaj je zajokal otrok v sosedni
4949 22|              v sosedni sobi. Katra se je zgenila in odšla k njemu
4950 22|           stopila zopet k oknu, kamor je bila postavila Anica preje
4951 22|            ustavila za hlevi in Pušar je dejal Anici: ~"Tako je!
4952 22|          Pušar je dejal Anici: ~"Tako je! Stari Poklonar je bil pri
4953 22|               Tako je! Stari Poklonar je bil pri meni. Mož ima denar,
4954 22|               meni. Mož ima denar, pa je prišel, da če je res, da
4955 22|            denar, pa je prišel, da če je res, da ni hiša Katrina,
4956 22|             da ni hiša Katrina, in da je ona vzela pri njem na posodo,
4957 22|          intabulira, če hoče. Ali vam je kaj znano o tem?" ~"Meni
4958 22|            znano o tem?" ~"Meni nič!" je odvrnila Anica, "pa bo že
4959 22|              Anica, "pa bo že res, če je rekel Poklonar. V te reči
4960 22|              kakor se ji zdi." ~"Ne," je dejal Pušar, "to ne gre.
4961 22|             delati dolgov na hišo, ki je otrokova. Če je tako, da
4962 22|              hišo, ki je otrokova. Če je tako, da vi nič ne veste,
4963 22|           ničesar radi Katre. Zato se je sedaj skoraj veselo obrnila
4964 22|            obrnila proti hiši. ~Ko ju je Katra ugledala, da se vračata,
4965 22|             sinile jezno. Zdelo se ji je skoraj, da ve, zakaj je
4966 22|               je skoraj, da ve, zakaj je Pušar tu. V tem hipu pa
4967 22|               Pušar tu. V tem hipu pa je začutila skoro več jeze
4968 22|               nad njim. ~"Pogovorjena je z njim, svoje reči ima z
4969 22|              reči ima z njim. Hinavka je." Nevede skoro je pritisnila
4970 22|             Hinavka je." Nevede skoro je pritisnila otroka, da je
4971 22|              je pritisnila otroka, da je zaječal. ~"Kaj se kremžiš,"
4972 22|           zaječal. ~"Kaj se kremžiš," je dejala in ga stresla. Dete
4973 22|            dejala in ga stresla. Dete je razvilo ročico. Prav blizu
4974 22|            razvilo ročico. Prav blizu je bil likalnik, svetil se
4975 22|               bil likalnik, svetil se je. Kdo ve, kako se je dete
4976 22|         svetil se je. Kdo ve, kako se je dete doteknilo razbeljenega
4977 22|        razbeljenega železa. Zacvrčalo je, in dete je zajokalo. Katra
4978 22|         železa. Zacvrčalo je, in dete je zajokalo. Katra je razburjena
4979 22|               dete je zajokalo. Katra je razburjena stopila od okna. ~
4980 22|            stopila od okna. ~Zunaj pa je Anica zaslišala otrokov
4981 22|        skočila v izbo. ~"Zakaj joče?" je vprašala skoro sovražno,
4982 22|          vprašala skoro sovražno, ker je bila razburjena. ~"Kaj vem?"
4983 22|               razburjena. ~"Kaj vem?" je odvrnila tašča. ~Mati je
4984 22|              je odvrnila tašča. ~Mati je začela tolažiti dete. Toda
4985 22|              tolažiti dete. Toda dete je jokalo in jokalo ter se
4986 22|            dalo utolažiti. ~"Nekaj mu je!" je mislila Anica, odnesla
4987 22|            utolažiti. ~"Nekaj mu je!" je mislila Anica, odnesla otroka
4988 22|               in ga razvila. In tedaj je opazila, da je opečen po
4989 22|               In tedaj je opazila, da je opečen po prstih. Skočila
4990 22|             opečen po prstih. Skočila je k vratom. ~"Ali vas ni sram,"
4991 22|           vratom. ~"Ali vas ni sram," je viknila s solzami v očeh
4992 22|             opekli ste ga!" ~Katra jo je pogledala zaničljivo. Premišljala
4993 22|               zaničljivo. Premišljala je, ali naj se opraviči ali
4994 22|            naj se opraviči ali ne. Tu je vstopil Pušar. Anica je
4995 22|               je vstopil Pušar. Anica je odšla k otroku, namočila
4996 22|           rano z oljem in jokala: saj je trpela dvojno bol. Ko je
4997 22|              je trpela dvojno bol. Ko je bila otroka nekoliko utešila,
4998 22|              otroka nekoliko utešila, je vzela zibelko in jo odnesla
4999 22|              gori v svojo sobo. In ko je dete zaspalo, je zaprla
5000 22|                In ko je dete zaspalo, je zaprla vrata v sobo s ključem.