Chapter

5501 25|             je Marjanica doumela, kaj je v hiši, je ohranila vso
5502 25|               doumela, kaj je v hiši, je ohranila vso svojo mirnost.
5503 25|              svojo mirnost. Pač pa se je Neža grozno ustrašila, tembolj,
5504 25|               ustrašila, tembolj, ker je bila pred nekaj dnevi podedovala
5505 25|           nihče več Šimna ne odvzame, je delala načrte za bodočnost.
5506 25|          načrte za bodočnost. Zato se je tem huje ustrašila vesti,
5507 25|              so v hiši črne koze. ~Ko je doznala Anica o Jeričini
5508 25|             Anica o Jeričini bolezni, je prebledela. Skrb za Jurčka
5509 25|         prebledela. Skrb za Jurčka jo je prevzela tako, da sprva
5510 25|               vedela, kaj storiti. Že je videla otroka mrtvega. Našla
5511 25|          videla otroka mrtvega. Našla je Katro, ki je odredila Neži,
5512 25|           mrtvega. Našla je Katro, ki je odredila Neži, da napravi
5513 25|              ležala Jerica v hiši, se je zdelo ženi prenevarno. Zidanica
5514 25|               prenevarno. Zidanica pa je bila čisto na samem. Tam
5515 25|         domačimi. ~Nekako pomilovalno je dejala Marjanica proti Anici: "
5516 25|            vržejo!" ~"Meni se zdi, da je le bolje tako!" je odvrnila
5517 25|            zdi, da je le bolje tako!" je odvrnila Anica, "glej, Marjanica,
5518 25|               nevoljno in pomilovalno je pogledala Marjanica Anico.
5519 25|            Marjanica Anico. Še nikdar je ni tako. Hotela je reči
5520 25|             nikdar je ni tako. Hotela je reči nekaj trdega. Videča
5521 25|              plah Aničin obraz, se ji je žena zasmilila in dejala
5522 25|              žena zasmilila in dejala je samo: "V božjih rokah smo
5523 25|            smo vsi!" ~Toda zelo trpko je rekla to, in Anica jo je
5524 25|              je rekla to, in Anica jo je razumela. Začutila je, da
5525 25|              jo je razumela. Začutila je, da je bila grešila, da
5526 25|             razumela. Začutila je, da je bila grešila, da je zatajila
5527 25|                da je bila grešila, da je zatajila v sebi srce. Kdo
5528 25|               svoje dobrote? ~Pustila je Marjanico in odšla v sobo
5529 25|               v sobo k otroku. Tam se je zjokala. Ali mir se ni vrnil
5530 25|          vrnil v njeno srce. -- ~Anže je izvedel za Jeričino bolezen
5531 25|             Luka sta jo nesla. Stopil je k njima. Marjanica je bila
5532 25|          Stopil je k njima. Marjanica je bila povila deklico v rjuhe
5533 25|             kaj neseta. ~Izza odej se je ozrlo nanj dvoje od vročine
5534 25|           razpaljenih oči. ~"Jerica," je viknil fant, "kaj boš umrla?" ~"
5535 25|             boš umrla?" ~"Tiho bodi!" je velela Katra, "in pojdi!" ~"
5536 25|           Katra, "in pojdi!" ~"Kaj ji je?" je vprašal on. Ali ne
5537 25|              in pojdi!" ~"Kaj ji je?" je vprašal on. Ali ne Marjanica,
5538 25|              mu nista odgovorila. Šel je za njima. Toda, ko mu je
5539 25|              je za njima. Toda, ko mu je Marjanica zaprla vrata pred
5540 25|              zaprla vrata pred nosom, je stopil k vodnjaku in čakal.
5541 25|           vodnjaku in čakal. In tedaj je prišla Neža in šele od nje
5542 25|            prišla Neža in šele od nje je izvedel za Jeričino bolezen. ~"
5543 25|       Jeričino bolezen. ~"Ali umrje?" je vprašal. ~"Od desetih ozdravi
5544 25|             Od desetih ozdravi eden!" je odvrnila Neža. ~Anže je
5545 25|               je odvrnila Neža. ~Anže je vedel dovolj. Proti hlevu
5546 25|             vedel dovolj. Proti hlevu je krenil. Prej si je bil del
5547 25|              hlevu je krenil. Prej si je bil del na glavo nov klobuk
5548 25|               s kozjim repičem. Sedaj je stopil v hlev, pognal klobuk
5549 25|              v dlani. In zdaj pa zdaj je ponovil: "Od desetih eden!" ~
5550 25|             Od desetih eden!" ~Takšno je bilo tisto velikonočno jutro
5551 25|               na Peči. V izbi na mizi je bila kuhana gnjat in hleb
5552 25|          skleda kuhanih pirhov. Pa se je zdelo, da ne misli nihče
5553 25|              eden ni bil pozabil. Bil je Šime. Moški in prazničen
5554 25|              Šime. Moški in prazničen je bil sedel k mizi, ko je
5555 25|               je bil sedel k mizi, ko je pridrvela Neža. ~"Koze so
5556 25|              so v hiši!" ~"Naj bodo," je dejal fant in mirno potegnil
5557 25|               skorjo. In čez obraz mu je leglo toliko zadovoljnosti,
5558 25|               nič ne bojiš?" ~Odkimal je. Če se je bal, se je tega,
5559 25|            bojiš?" ~Odkimal je. Če se je bal, se je tega, da ne bi
5560 25|          Odkimal je. Če se je bal, se je tega, da ne bi dobil še
5561 26|              gre po zdravnika~"Luka," je rekla Marjanica, "ali znaš
5562 26|              ali znaš molčati?" ~Luka je pogledal nekako zavzet Marjanico.
5563 26|               zavzet Marjanico. Sedel je na starem stolu, njemu nasproti
5564 26|         nasproti ob Jeričini postelji je slonela Marjanica. ~"Tisto
5565 26|            Marjanica. ~"Tisto noč, ko je naša nevesta skoro umrla,"
5566 26|            naša nevesta skoro umrla," je govorila Marjanica, "si
5567 26|             si jo videl --" ~"Hanco!" je dejal z glavo kimaje Luka. ~"
5568 26|                Kaj, ti jo poznaš?" se je začudila Marjanica. ~Prikimal
5569 26|         začudila Marjanica. ~Prikimal je. ~Marjanica ga je gledala
5570 26|            Prikimal je. ~Marjanica ga je gledala nekaj hipov vsa
5571 26|             visela na vprašanju. Zato je tudi sedaj pomislila: Če
5572 26|             govorim, kar mislim. Tako je mislila in tako je rekla: ~"
5573 26|               Tako je mislila in tako je rekla: ~"Po Hanco pojdi!
5574 26|             koz ugnala." ~Tedaj pa jo je pogledal Luka začudeno. ~"
5575 26|            začudeno. ~"Katera Hanca?" je vprašal slednjič. ~"In zopet
5576 26|               slednjič. ~"In zopet ga je pogledala Marjanica debelo. ~"
5577 26|         Katera Hanca! Pač ona, ki jih je že toliko ozdravila!" ~"
5578 26|        ozdravila!" ~"Jaz ne vem nič," je odvrnil Luka. "Zmotila si
5579 26|               si se, Marjanica. Hanca je bila prej krčmarica." ~"
5580 26|             vendar nisi pijan, Luka!" je z rokama zalomila Marjanica. "
5581 26|               Hanca gostilničarka!" ~"Je bila! Stara mati te revice
5582 26|               Stara mati te revice tu je!" ~"Saj nori," je zastokala
5583 26|           revice tu je!" ~"Saj nori," je zastokala Marjanica. Toda
5584 26|              in celo resno in pametno je rekel: ~"Ne razumeva se,
5585 26|                Seveda sem jo videla," je odvrnila užaljena Marjanica. "
5586 26|              imela tako lepih zob. To je, vidiš, Hanco pozna vsakdo
5587 26|             že po njenih zobeh. Stara je, zobje pa so kot pri triletnem
5588 26|           otroku." ~"Zobje, zobje..." je mrmral Luka, "tudi ona je
5589 26|             je mrmral Luka, "tudi ona je imela lepe zobe." ~"Ti Hance
5590 26|                  Ti Hance ne poznaš," je zaključila Marjanica. "Zato
5591 26|              že napravil!" ~Zmeden se je dvignil Luka. Marjanica
5592 26|            dvignil Luka. Marjanica mu je dala še nekaj navodil, in
5593 26|             nekaj navodil, in Luka se je odpravil. Toda tedaj je
5594 26|               je odpravil. Toda tedaj je pristopil še enkrat k Jerici
5595 26|               izmučeno lice. Potem si je hitro otrl solzo in stopil
5596 26|          stopil iz zidanice. ~"Glej," je mrmrala Marjanica za njim, "
5597 26|      Marjanica za njim, "dobrega srca je le. Da se mu le zmeša po
5598 26|               le zmeša po poti. Nekaj je kvasil o stari materi. Če
5599 26|             slišala -- seve!" ~Baš ko je Luka hotel zaviti mimo Peči
5600 26|             breg črez hrib v Dole, ga je ustavila Anica. Prihitela
5601 26|             ustavila Anica. Prihitela je bila za njim in mu stisnila
5602 26|              desetak v roko. ~"Nate," je dejala, "in pripeljite ga,
5603 26|                da jo ozdravi!" ~"Luka je vzel denar in prikimal.
5604 26|             prikimal. Šele po poti se je domislil, da je Anica mislila
5605 26|               poti se je domislil, da je Anica mislila zdravnika. ~"
5606 26|           Hanci, potem po zdravnika," je mrmral, ali zdelo se mu
5607 26|               mrmral, ali zdelo se mu je, da je eno in drugo brezuspešno. ~"
5608 26|                ali zdelo se mu je, da je eno in drugo brezuspešno. ~"
5609 26|           drugo brezuspešno. ~"Vendar je uspešno lezel v hrib. Čudovito
5610 26|             lezel v hrib. Čudovito ga je bilo videti, ko je izginjal
5611 26|        Čudovito ga je bilo videti, ko je izginjal in prihajal ves
5612 26|            grmovja. Neizmerno lep dan je bil. Vse je vriskalo od
5613 26|         Neizmerno lep dan je bil. Vse je vriskalo od veselja in moči.
5614 26|            nekod, od vasi gori menda, je bilo čuti glas zvonov. Tu
5615 26|           čuti glas zvonov. Tu pa tam je že v grmu zapel zgodenj
5616 26|                kako si lepo! ~"Upehan je dospel Luka na vrh hriba.
5617 26|           Luka na vrh hriba. Steza se je prelila v mokroten kolovoz.
5618 26|             mokroten kolovoz. Luka se je za hip oddahnil, potem je
5619 26|             je za hip oddahnil, potem je začel korakati po kolovozu
5620 26|             skozi bukov gozd. Začutil je obenem, da je že zelo truden. ~
5621 26|           gozd. Začutil je obenem, da je že zelo truden. ~Tedaj ga
5622 26|             že zelo truden. ~Tedaj ga je dotekel kmet. ~"Bog daj
5623 26|               Bog daj srečo! Kam pa?" je vprašal. ~"Bog daj; do Hudega!"
5624 26|                  Bog daj; do Hudega!" je odvrnil Luka. ~"Pa ne k
5625 26|               Luka. ~"Pa ne k Hanci?" je vprašal kmet. ~"Prav k njej,"
5626 26|         vprašal kmet. ~"Prav k njej," je odvrnil Luka. ~"Veš, prijatelj,
5627 26|        prijatelj, potem se kar vrni," je dejal kmet. "Hance ne dobiš
5628 26|            Hance ne dobiš več!" ~"Kaj je umrla?" je vprašal Luka. ~"
5629 26|          dobiš več!" ~"Kaj je umrla?" je vprašal Luka. ~"Pred leti
5630 26|             ki se izdaja za Hanco. Pa je sirota zmešana," je pripovedoval
5631 26|                Pa je sirota zmešana," je pripovedoval kmet. Tedaj
5632 26|              pripovedoval kmet. Tedaj je Luka razumel, kako da ga
5633 26|                  Ena z lepimi zobmi?" je vendarle vprašal. ~"Prav
5634 26|              zob jo mnogi zamenjajo," je pojasnil kmet in pristavil: ~"
5635 26|           kmet in pristavil: ~"Kaj ti je žena zbolela?" ~"Ne," je
5636 26|              je žena zbolela?" ~"Ne," je odvrnil Luka, "neka sirota,
5637 26|             ki nima nikogar." ~"Aha," je odvrnil kmetič, "bo že.
5638 26|             Se lahko vrneš!" ~In kmet je opazovaje pogledal Luko.
5639 26|      opazovaje pogledal Luko. In prav je sodil, ko si je mislil,
5640 26|               In prav je sodil, ko si je mislil, da je šibek in slab.
5641 26|            sodil, ko si je mislil, da je šibek in slab. In dejal
5642 26|               šibek in slab. In dejal je dobromisleče: ~"Truden si.
5643 26|               še v trg po zdravnika," je odvrnil Luka. ~"Tisto že
5644 26|        odpočiješ se. Bog pomagaj, saj je danes Velika noč." ~Molče
5645 26|          nizdol po kolovozu. Tedaj se je razgrnil pred njima gozd,
5646 26|               gozd, in izza drevja se je zasvetilo lepo, kmečko domovanje. ~"
5647 26|           domovanje. ~"V hribih smo," je dejal kmet in zamahnil z
5648 26|               proti svojemu domu. "Mi je umrl brat v Krajevcu. V
5649 26|                ne zmanjka jih." ~Možu je rjavo obličje rdelo. Tiha
5650 26|              rdelo. Tiha zavidnost se je skoro porodila v Lukovem
5651 26|         porodila v Lukovem srcu: kako je vesel! Vrača se k domačim,
5652 26|             čaka na te? In spomnil se je Jerice in preko trudnosti
5653 26|             Jerice in preko trudnosti je čutil Luka veliko žalost
5654 26|            žalost in bridkost. ~Tedaj je planil pred kmeta pes in
5655 26|             potep, si me prvi videl!" je dejal kmet, ko je pes veselo
5656 26|             videl!" je dejal kmet, ko je pes veselo skakal vanj. "
5657 26|              Štefanji dan!" In mož se je obrnil proti Luki: ~"Odženo
5658 26|               po snegu doli, drugi mi je ušel. Ob desetih je bil
5659 26|          drugi mi je ušel. Ob desetih je bil voliček zopet v hlevu.
5660 26|           zopet v hlevu. Ta potep jih je pa čutil." ~In mož je s
5661 26|             jih je pa čutil." ~In mož je s prstom grozil psu. ~Izza
5662 26|           grozil psu. ~Izza hiše jima je privihralo dvoje otrok naproti.
5663 26|                Ata so prišli!" ~"Da," je dejal kmet, "vidva pa se
5664 26|               k maši!" ~"Mame še ni," je dejal starejši, "smo pa
5665 26|       starejši, "smo pa čakali." ~Mož je prijel otroka za roko. ~"
5666 26|              Peter ima lisico, živo," je razlagal mlajši. ~"E, kaj
5667 26|             mlajši. ~"E, kaj res?" se je čudil dobrovoljno kmet in
5668 26|               kmet in obrnjen k Luki, je dejal: "Tako pripravnega
5669 26|               pastirja še nisem imel. Je nekod iz slabe hiše, pa
5670 26|             dečko! Pa glej ga no, saj je tu!" ~Prav v tem hipu je
5671 26|              je tu!" ~Prav v tem hipu je res stopil mlad fant z malim
5672 26|             naročju na prag. ~"Anže!" je dejal skoro glasno Luka. ~"
5673 26|            skoro glasno Luka. ~"Peter je," je velel kmet. "Kaj, ali
5674 26|             glasno Luka. ~"Peter je," je velel kmet. "Kaj, ali si
5675 26|              vi včasih pestujete," se je odzval pastir in pokazal
5676 26|         lisico si ujel?" ~"Sem, pa me je ogrizla." In stegnil je
5677 26|               je ogrizla." In stegnil je obvezano roko proti kmetu
5678 26|             mi ne nagaja!" ~"Cel Anže je!" je pripomnil Luka. ~"Anže
5679 26|              nagaja!" ~"Cel Anže je!" je pripomnil Luka. ~"Anže je
5680 26|             je pripomnil Luka. ~"Anže je moj brat, ali ga poznate?"
5681 26|            moj brat, ali ga poznate?" je vprašal dečko. ~"Poznam
5682 26|          vprašal dečko. ~"Poznam ga," je dejal Luka, "na Peči služi!" ~"
5683 26|           Luka, "na Peči služi!" ~"To je pa lepo. Ali mu gre dobro?" ~"
5684 26|             zdaj, kje ti služi brat?" je vprašal kmet. ~"Nič nisem
5685 26|             kmet. ~"Nič nisem vedel!" je odvrnil fant, "kakor smo
5686 26|               pojdi z otroci k maši!" je velel kmet in vzel otroka,
5687 26|               kmet in vzel otroka, ki je silil k njemu. ~"Kaj pa,
5688 26|     blagoslova ste že dobili kaj?" se je obrnil kmet nato k otrokom
5689 26|           otrokom in pastirju. ~"So!" je dejal pastir. ~"Pa ti?" ~"
5690 26|         pridejo gospodinja." ~"Tako!" je dejal kmet in z vidno zadovoljnostjo
5691 26|           krenili v hišo v izbo, kjer je velel kmet sesti Luki in
5692 26|              Luki in Petru. Otroka pa je nagnal, da naj se gresta
5693 26|              in preobleč. Najmlajšega je potisnil pastirju v roke.
5694 26|               pastirju v roke. Sam pa je šel in se vrnil z gnatjo
5695 26|         opleteno posodo. ~"Le jejta," je dejal in potisnil oster
5696 26|            potisnil pred Luko. Pastir je izvlekel svoj nož in si
5697 26|         odrezal kos mesa z gnjati. Ko je Luka izpil, je napolnil
5698 26|             gnjati. Ko je Luka izpil, je napolnil kmet še enkrat
5699 26|           potisnil pastirju. Otrok se je kremžil. Tudi on je hotel
5700 26|          Otrok se je kremžil. Tudi on je hotel imeti. ~"To ni za
5701 26|          hotel imeti. ~"To ni za te!" je dejal kmet, ga vzel k sebi
5702 26|             časa molče in jedli. Luka je čutil, da se mu vračajo
5703 26|           vračajo moči. Še parkrat mu je natočil kmet, češ, da je
5704 26|              je natočil kmet, češ, da je do trga presneto vroče,
5705 26|        presneto vroče, naj le pije in je. ~V tem sta zagnala otroka
5706 26|               mali v naročju kmetovem je hotel na tla in ceptal z
5707 26|            Mama, mama!" ~"Pojdem!" se je dvignil Luka. ~"Ni sile
5708 26|          dvignil Luka. ~"Ni sile še!" je dejal kmet, "pa kakor veš.
5709 26|                pokaži mu pot." Pastir je bil takoj pripravljen, da
5710 26|             še ni vedel, katero. Kmet je odrezal precejšen kos mesa
5711 26|                Prav res ni treba," se je branil Luka. ~"Treba ali
5712 26|                 Treba ali ne, vzemi!" je velel kmet in skoro jezno
5713 26|               jezno gledal. Videlo se je, da zna velevati. Pastirju
5714 26|             da zna velevati. Pastirju je nato obrazložil, da naj
5715 26|           pokaže Luki pot v trg. Tako je Luka odšel, potem ko je
5716 26|               je Luka odšel, potem ko je še videl v kuhinji postavno
5717 26|              rebro. ~"Vi ste s Peči?" je dejal Peter. ~"Sem!" je
5718 26|               je dejal Peter. ~"Sem!" je odvrnil Luka. ~"Pa povejte
5719 26|             do vseh teh ljudi, katere je bil Luka danes spoznal,
5720 26|            bil Luka danes spoznal, ga je navdajala in začel je pripovedovati
5721 26|              ga je navdajala in začel je pripovedovati fantu o bratu
5722 26|             zopet vrh hriba in pastir je rekel: ~"Zdaj pa moram nazaj.
5723 26|      Poslovila sta se. Oživljenega se je čutil Luka in rahla opojnost
5724 26|               in rahla opojnost se ga je polaščala. Z njo so prišle
5725 26|               tudi lepše misli. "Eh," je mislil.  "Na svetu je vendar
5726 26|                 je mislil.  "Na svetu je vendar še dobrih ljudi.
5727 26|             žalosti." In z bridkostjo je mož mislil na svoje izgubljeno
5728 26|         izgubljeno življenje. "Prešlo je. Vse je prešlo. Prvo sem
5729 26|            življenje. "Prešlo je. Vse je prešlo. Prvo sem bil prevesel
5730 26|                Ti moj ljubi Bog, tako je. Človek obrača, Bog obrne.
5731 26|             sem pustil ono siroto. Pa je prišlo tako nad me, da sem
5732 26|               Katra, saj ne rečem, da je bilo prav, da sva te z očetom
5733 26|          silila. Prav ni bilo, in Bog je obrnil le po svoje. Zapisano
5734 26|          obrnil le po svoje. Zapisano je bilo, da se mora sesuti
5735 26|         sesuti naše premoženje, in se je. Samo to mi je žal, da tega
5736 26|      premoženje, in se je. Samo to mi je žal, da tega prej nisva
5737 26|              tako." In z nekako grozo je rekel na glas: "Krivično
5738 26|              na glas: "Krivično blago je bilo!" ~"Krivično!" je mislil
5739 26|          blago je bilo!" ~"Krivično!" je mislil dalje; "vsi so vedeli
5740 26|            vedeli to. Vidiš Katra, to je bilo. Sem šel čez njivo,
5741 26|              Sem šel čez njivo, pa me je gledal sosed; pa sem rekel: "
5742 26|          tisti njivi. Tvoja bo, kakor je sedaj tvojega očeta. Pa
5743 26|                Luka, vprašaj, kako da je njegova." Glej Katra, pa
5744 26|             res vprašal: "Oče, čigava je bila prej naša njiva?" Ti!
5745 26|            naša njiva?" Ti! Prebledel je, in potem ga nisem več mogel
5746 26|              sem vedel; po krivici jo je pridobil. Krivo je prisegel.
5747 26|         krivici jo je pridobil. Krivo je prisegel. In ko je šlo potem
5748 26|              Krivo je prisegel. In ko je šlo potem s premoženjem
5749 26|              zadolžena. Da bo prodal, je bil rekel. In Krošnja se
5750 26|              ni šalil. Še tista njiva je bila čista. Samo tista njiva.
5751 26|              dajte njivo nazaj. Kamor je šlo vse, naj gre še to!"
5752 26|             si ga videla, Katra, kako je planil in zatulil. Pa kaj
5753 26|             ti vedela o tem?" ~"Potem je prišel Krošnja. "Prodal
5754 26|         prišel Krošnja. "Prodal bom!" je rekel. "Prodaj!" je odvrnil
5755 26|             bom!" je rekel. "Prodaj!" je odvrnil oče. Jaz sem stal
5756 26|              Ali nimaš neke dekline?" je rekel Krošnja. In prav tedaj
5757 26|            govorili. Za premoženje te je dal. Pa sem stal zraven
5758 26|            dal. Pa sem stal zraven in je nisem rekel nobene." ~Zamolkel
5759 26|         nobene." ~Zamolkel glas zvona je odjeknil od nekod. Luka
5760 26|               odjeknil od nekod. Luka je snel klobuk. ~"Povzdigovanje
5761 26|               klobuk. ~"Povzdigovanje je!" je mislil. Za hip je izginila
5762 26|          klobuk. ~"Povzdigovanje je!" je mislil. Za hip je izginila
5763 26|  Povzdigovanje je!" je mislil. Za hip je izginila misel na preteklost
5764 26|            duše. Toda tem glasneje se je oglasila nato. ~"Greh rodi
5765 26|               ne moreva pozabiti, kaj je bilo? Ali ne moreva odpustiti?
5766 26|           delaš krivico drugim, če so je drugi tebi delali? Saj Peč
5767 26|             Jeričine matere. Pa Anica je nedolžna. Ona ima svoje
5768 26|              jih ima. Na meni in tebi je kazen, je prokletstvo..." ~
5769 26|             Na meni in tebi je kazen, je prokletstvo..." ~Čim dalje,
5770 26|             Moja sestra si! Najin oče je nesrečno umrl. Katra, misli
5771 26|            vanjo pade! Veruj mi! Mene je nesreča izučila." ~Luka
5772 26|               nesreča izučila." ~Luka je prišel na cesto, ki se je
5773 26|             je prišel na cesto, ki se je v velikih ovinkih spuščala
5774 26|            doli v trg. Skozi glavo mu je šinila zopet misel na Jerico.
5775 26|           Jerico. Neizrečena ljubezen je zaplamtela v njegovem srcu
5776 26|             do deklice. Skoro na glas je govoril: ~"Katra, imej usmiljenje
5777 26|            dekletom." Istočasno se mu je stisnila pest. "Usmiljenje!"
5778 26|       stisnila pest. "Usmiljenje!" se je nasmehnil. "Zato, da bi
5779 26|          odpustiti ne moreš!" ~Nehote je začel Luka hiteti. Spomnil
5780 26|               Luka hiteti. Spomnil se je, da gre k zdravniku. ~"Živeti
5781 26|         Živeti mora, ozdraviti mora!" je dejal zdaj pa zdaj, in bolest
5782 26|              jezo, in skoro na jok mu je šlo. ~"Jerica, Anica!" je
5783 26|             je šlo. ~"Jerica, Anica!" je klicalo v njem. "Dvoje sirot!
5784 26|                  V takem razpoloženju je prišel Luka v trg. Nekaj
5785 26|              trg. Nekaj hipov pozneje je potrkal na zdravnikova vrata. ~
5786 26|           ženska z belim predpasnikom je odprla in premerila Luko
5787 26|              glave. ~"Ali ste bolni?" je vprašala žena. ~"Nisem ne,"
5788 26|           vprašala žena. ~"Nisem ne," je odvrnil Luka, "naša Jerica
5789 26|            odvrnil Luka, "naša Jerica je bolna, črne koze ima!" Vrata
5790 26|               zopet odprla. Na vratih je stal mož z belim prtom okoli
5791 26|              prtom okoli vratu. ~"Kaj je?" je vprašal. "Odkod ste?" ~"
5792 26|               okoli vratu. ~"Kaj je?" je vprašal. "Odkod ste?" ~"
5793 26|                Odkod ste?" ~"S Peči!" je odvrnil Luka strahoma motreč
5794 26|          zdravo lice gospodovo. ~"Kdo je bolan?" ~"Jerica," je odvrnil
5795 26|             Kdo je bolan?" ~"Jerica," je odvrnil Luka. "Sirota je,
5796 26|              je odvrnil Luka. "Sirota je, pastirica je pri nas." ~"
5797 26|           Luka. "Sirota je, pastirica je pri nas." ~"Ali ste vi gospodar?" ~"
5798 26|                 Ne, nisem!" ~"Kdo vas je poslal pome?" ~"Kdo! Sam
5799 26|              Ali imate voz?" ~Začuden je pogledal Luka moža. Ta pa
5800 26|             pogledal Luka moža. Ta pa je naglo vprašal: ~"Vi, kdo
5801 26|            zaklecala kolena. ~"Sirota je!" je vzdihnil. ~"Veste kaj,
5802 26|       zaklecala kolena. ~"Sirota je!" je vzdihnil. ~"Veste kaj, mož,"
5803 26|          vzdihnil. ~"Veste kaj, mož," je dejal zdravnik nato, "pojdite
5804 26|           Velika, čudna glava iz medi je bila vdelana v les. Luka
5805 26|           bila vdelana v les. Luka se je zagledal vanjo. Zdelo se
5806 26|           zagledal vanjo. Zdelo se mu je, da gleda sovražno in zlobno
5807 26|             in zlobno nanj. Obrnil se je in lezel iz hiše. ~"Prva
5808 26|             iz hiše. ~"Prva na levi," je premišljal in krenil na
5809 26|             ni bilo nobene hiše. Mimo je prišel deček, od tega je
5810 26|              je prišel deček, od tega je doznal Luka, kod naj se
5811 26|              kod naj se obrne. ~Lezel je po stopnicah in obstal pred
5812 26|         obstal pred vrati, na katerih je bilo pisano neko ime. Zopet
5813 26|           bilo pisano neko ime. Zopet je potrkal. Ali dolgo ni bilo
5814 26|              ni bilo nikogar. Potrkal je v drugo, v tretje. Šele
5815 26|           drugo, v tretje. Šele tedaj je zaslišal korake in potrkal
5816 26|            zaslišal korake in potrkal je v četrto. In sedaj so se
5817 26|               podobna ženska ko preje je otvorila, in začelo se je
5818 26|             je otvorila, in začelo se je staro izpraševanje. ~"Doktorja
5819 26|    izpraševanje. ~"Doktorja ni doma!" je dejala končno žena. ~Luka
5820 26|          dejala končno žena. ~Luka se je prijel za glavo. ~"Ga ni
5821 26|             doma!" ~"Vrnite se lepo," je rekla žena, "jutri pride
5822 26|               pogledat!"  "Jutri," se je izkušal smejati Luka, "če
5823 26|          prepozno." In nekaka jeza ga je prijela in je rekel: ~"Veste
5824 26|          nekaka jeza ga je prijela in je rekel: ~"Veste kaj, če ga
5825 26|               ga ni treba!" In obrnil je debelo gledajoči ženi hrbet
5826 26|            ženi hrbet in odšel. ~"Saj je vse zaman!" je mislil. "
5827 26|           odšel. ~"Saj je vse zaman!" je mislil. "To z zdravniki
5828 26|               da se skoro zapleta, ko je šel po cesti. Mislil je
5829 26|               je šel po cesti. Mislil je venomer le eno: da je Jerica
5830 26|          Mislil je venomer le eno: da je Jerica izgubljena. Hipoma
5831 26|          Jerica izgubljena. Hipoma pa je obstal. ~"K prvemu grem
5832 26|             še drugih deset." ~In res je krenil k prvemu zdravniku
5833 26|         prvemu zdravniku nazaj. Ko pa je prišel do vrat in zagledal
5834 26|         zagledal ono medeno glavo, mu je zmanjkalo poguma in je odšel. ~"
5835 26|             mu je zmanjkalo poguma in je odšel. ~"Vsega je konec!"
5836 26|           poguma in je odšel. ~"Vsega je konec!" mu je šumelo v glavi. "
5837 26|          odšel. ~"Vsega je konec!" mu je šumelo v glavi. "Če je vsega
5838 26|             mu je šumelo v glavi. "Če je vsega konec, naj pa bo!"
5839 26|              vsega konec, naj pa bo!" je mislil in krenil v gostilno.
5840 26|               krenil v gostilno. Luka je popil kozarec vina, Luka
5841 26|              popil kozarec vina, Luka je popil drugi kozarec, Luka
5842 26|             popil drugi kozarec, Luka je popil tretji kozarec vina. ~"
5843 26|         tretji kozarec vina. ~"Bog me je zapustil!" je mislil pred
5844 26|                  Bog me je zapustil!" je mislil pred se in vrgel
5845 26|              na mizo. Nekako čudno ga je pogledala deklina, ki mu
5846 26|              pogledala deklina, ki mu je menjevala. V trgu je zazvonilo. ~"
5847 26|               mu je menjevala. V trgu je zazvonilo. ~"Ali je kdo
5848 26|              trgu je zazvonilo. ~"Ali je kdo umrl?" je vprašal Luka. ~"
5849 26|        zazvonilo. ~"Ali je kdo umrl?" je vprašal Luka. ~"Oh," je
5850 26|               je vprašal Luka. ~"Oh," je odvrnila deklina, "saj mrjo
5851 26|            Kaj imajo!" ~"Koze!" ~Luka je naročil nov četrt vina in
5852 26|             seboj: ~"Le pij, Luka! To je še najbolje. Vino je zdravo
5853 26|               To je še najbolje. Vino je zdravo in pa človek pozabi,
5854 26|              pije, pozabi!" Smejal se je pred se, da se ga je strežajka
5855 26|               se je pred se, da se ga je strežajka skoro bala. On
5856 26|           strežajka skoro bala. On pa je kimal sam za se. Skoro dobro
5857 26|             sam za se. Skoro dobro mu je delo, da zvoni. "Naj le
5858 26|               Naj mrjó." ~"Naj mrjó," je govoril Luka še vedno, tudi
5859 26|              še vedno, tudi potem, ko je taval po cesti proti domu.
5860 26|           nekaki omotici, napol pijan je kolovratil proti domu. Včasih
5861 26|         kolovratil proti domu. Včasih je hipoma postal sredi ceste,
5862 26|               hajdi! Bomo videli, kdo je gospod. Le proč s tisto
5863 26|               plača." ~Čim bliže Peči je prihajal Luka, tem jasnejše
5864 26|              Luka, tem jasnejše se mu je svetlikalo v duhu, dasi
5865 26|           gotovih vtisov. Trudnega se je čutil do smrti. Skoro omahnil
5866 26|               do smrti. Skoro omahnil je ob brvi na zid. Tam doli
5867 26|               zid. Tam doli pod brvjo je gledala izza skale drobna,
5868 26|          živalica, podlasica. Luki se je zazdelo, da se mu roga.
5869 26|               da se mu roga. Pograbil je kamen in ga zalučal doli.
5870 26|             ga zalučal doli. Živalica je odskočila in pogledala izza
5871 26|               skale. Čudna besnost se je polastila Luke. Zanj ni
5872 26|               bila to podlasica, bilo je nekaj sovražnega sploh.
5873 26|             sovražnega sploh. Ali kaj je bilo, ali je bila smrt,
5874 26|           sploh. Ali kaj je bilo, ali je bila smrt, ali je bila Katra,
5875 26|           bilo, ali je bila smrt, ali je bila Katra, Luka sam ni
5876 26|            vedel. Samo neizmerno jezo je čutil nad temi očmi. In
5877 26|             nad temi očmi. In popadel je znova kamen. Toda živalica
5878 26|            znova kamen. Toda živalica je bila izginila. ~Luka se
5879 26|               bila izginila. ~Luka se je vrnil na Peč. ~Srečala ga
5880 26|             vrnil na Peč. ~Srečala ga je Marjanica in ga začudena
5881 26|               začudena gledala. ~Luka je zmajal z ramama. ~"Kje imaš
5882 26|            ramama. ~"Kje imaš Hanco?" je vprašala Marjanica nevoljna. ~"
5883 26|        vprašala Marjanica nevoljna. ~"Je umrla," je odvrnil Luka. ~"
5884 26|      Marjanica nevoljna. ~"Je umrla," je odvrnil Luka. ~"Pa bi bil
5885 26|            pripeljal." ~"Ga ni doma," je odvrnil in se opotekaje
5886 26|       opotekaje bližal zidanici. Luka je omahnil k Jerici. Pri njej
5887 26|            omahnil k Jerici. Pri njej je sedel Anže in položil prst
5888 26|            ter zašepetal: ~"Sanja, da je v nebesih!" ~Za Luko je
5889 26|               je v nebesih!" ~Za Luko je stopila Marjanica v shrambo
5890 26|               tik pred starca. S silo je krotila svojo jezo in govorila
5891 26|             govorila polglasno: ~"Ali je znorel, ali kaj?" ~"Bog
5892 26|            znorel, ali kaj?" ~"Bog me je zapustil," je zastokal starec. ~"
5893 26|                  Bog me je zapustil," je zastokal starec. ~"Kaj pa
5894 26|                 Kaj pa v roki držiš?" je vprašala Marjanica. ~Luka
5895 26|             vprašala Marjanica. ~Luka je izpustil kamen in prišel
5896 26|            nekoliko k sebi. Prijel se je za glavo in mrmral: ~"Zakaj
5897 26|           nista razumela. ~"Kaj se mu je zgodilo," je mislila Marjanica
5898 26|                Kaj se mu je zgodilo," je mislila Marjanica in odšla.
5899 26|       Marjanica in odšla. Od vasi sem je bilo čuti glas zvonov. Marjanica
5900 26|           čuti glas zvonov. Marjanica je potegnila črez čelo križ
5901 26|               ji daj nebesa, kdorkoli je, grešni duši ali nedolžni." ~ ~
5902 27|          Veliko nočjo, malo zatem, ko je bil prevzel Pušar varuštvo
5903 27|             malim dedičem na Peči, se je zglasil pri njem tuj človek
5904 27|          začel povpraševati, čegav le je oni mlin doli ob brvi, in
5905 27|              ob brvi, in dejal, ko mu je bil Pušar pojasnil tako
5906 27|              Kdo pa bi bil ta kupec?" je vprašal Pušar. Nekaj časa
5907 27|             vprašal Pušar. Nekaj časa je tujec izkušal skrivati,
5908 27|            naročilu drugega, potem pa je rekel, da je on sam kupec. ~
5909 27|        drugega, potem pa je rekel, da je on sam kupec. ~Pušar je
5910 27|               je on sam kupec. ~Pušar je bil previden mož in nikoli
5911 27|     premoženja prodajali tujcem. Zato je dejal kratko, da mlin ne
5912 27|             ne bo na prodaj. Stvar mu je pa dala povod, da je odšel
5913 27|               mu je pa dala povod, da je odšel kmalu za tujcem na
5914 27|              tujcem na Peč. Mislil si je: ~"Anti zdaj ne bo mogla
5915 27|               še kupci tu." Obenem se je nekako bal. Nekaka nezaupnost
5916 27|             bal. Nekaka nezaupnost ga je imela do onega tujca. ~"
5917 27|               odneham, v dobrem tednu je mlin popravljen in za delavca
5918 27|             Naj se da pa v najem. Urh je že vprašal, in Urh je pošten
5919 27|             Urh je že vprašal, in Urh je pošten delavec." ~V teh
5920 27|               delavec." ~V teh mislih je prišel na Peč. Skoro nič
5921 27|           Skoro nič se ni začudil, ko je dobil sedaj na Peči onega
5922 27|              Peči onega tujca. "Aha," je mislil, "si hotel ti mene,
5923 27|             še ne dobiš." ~In tako se je zgodilo. Dasi bi bila Katra
5924 27|             ni hotel vdati, nasprotno je trdil, da je treba takoj
5925 27|                nasprotno je trdil, da je treba takoj mlin popraviti
5926 27|               tako izkoristiti. Katra je mislila, da je zato treba
5927 27|     izkoristiti. Katra je mislila, da je zato treba šteti denar in
5928 27|          potrebe metalo iz hiše. Nato je dejal Pušar, da to ne pomeni
5929 27|             petkrat pokriti. In dejal je celo, da se on niti za hip
5930 27|              zanesljivih hlapcev. ~Ko je Katra uvidela, da ne more
5931 27|            more nič preko Pušarja, se je iznebila te zadeve s tem,
5932 27|              kakor se njemu zdi. Tako je bil Pušar ukrenil svoje,
5933 27|              ukrenil svoje, in te dni je bil začel poslovati popravljeni
5934 27|        poslovati popravljeni mlin, da je bilo veselje. Obenem je
5935 27|               je bilo veselje. Obenem je bil kupil Pušar nekje od
5936 27|           vrgli iz zemlje. ~In res se je žaga obnesla kar hitro.
5937 27|          hitro. Malo selišče v hribih je bilo pogorelo, in pogorelci
5938 27|               pripeljali. Zaslužek pa je bil vendar tu. Tedaj je
5939 27|               je bil vendar tu. Tedaj je Katra uvidela, da zna imeti
5940 27|          vendarle prav in premišljala je, kako bi dobila polagoma
5941 27|             varuhovem naročilu. Katri je padlo v glavo, potisniti
5942 27|             ni sama vedela. Pač pa se je gotovo ne samo iz naključja
5943 27|        spomnila Tomaža. ~Tozadevno ga je nekega dne poiskala in započela
5944 27|            sledeči pogovor: ~"Tomaž," je rekla, "žaga dela!" ~"Dela!"
5945 27|          rekla, "žaga dela!" ~"Dela!" je dejal nekam malomarno hlapec. ~"
5946 27|            prevzela!" ~"Saj vem sam," je odvrnil hlapec, "zakaj mi
5947 27|             to pravite!" ~"Zakaj!" se je raztogotila ona, "ali morda
5948 27|                  Pa te bo še brigal," je zategnila Katra. ~"Kaj,"
5949 27|           zategnila Katra. ~"Kaj," se je zavzel hlapec, "pa ne mislite,
5950 27|           Prav to mislim!" ~Hlapec se je zasmejal: "Ta je lepa!" ~
5951 27|            Hlapec se je zasmejal: "Ta je lepa!" ~Katri je stopila
5952 27|        zasmejal: "Ta je lepa!" ~Katri je stopila jeza v lice. ~"Ne
5953 27|            šalim!" ~"Tudi jaz se ne!" je dejal Tomaž. ~"Potem," je
5954 27|             je dejal Tomaž. ~"Potem," je drhtel glas Katri, "potem
5955 27|               potem lahko veš, kaj ti je narediti!" ~"Kaj?" je dejal
5956 27|              ti je narediti!" ~"Kaj?" je dejal hlapec, "vi mislite
5957 27|               takisto?" ~"Prav tako!" je naglasila Katra. Hlapec
5958 27|            naglasila Katra. Hlapec jo je premeril od glave do nog
5959 27|               neveste več tega, mati. Je Tomaž pa že drugačen mož!" ~"
5960 27|           drugačen mož!" ~"Molči," se je zadrla vanj Katra; "misliš,
5961 27|              odgovoril. Skoro neljubo je bilo to Katri, ki je pričakovala,
5962 27|          neljubo je bilo to Katri, ki je pričakovala, da bo odgovoril
5963 27|          odgovoril osorno. Toda Tomaž je molčal in dejal šele potem: ~"
5964 27|             njo." ~"Si ga na Lipeta!" je dejala ona. Toda on je zamahnil
5965 27|                je dejala ona. Toda on je zamahnil jezno z roko in
5966 27|                Kaj bi doli delal," se je nevoljno odzval hlapec. "
5967 27|               ne pade v vodo?" ~Katra je bila jezna, da je Tomaž
5968 27|               Katra je bila jezna, da je Tomaž noče umeti. Vendar
5969 27|              noče umeti. Vendar pa si je mislila: "Tomaž se vda.
5970 27|        postopa. Mar mu bo!" Glasno pa je dejala: ~"Pusti mi izgovoriti,
5971 27|             kakor mislim. Glej, Pušar je lepo prevzel vse pod svoje
5972 27|           roki, če jo morem jaz? Zato je treba odriniti Pušarja in
5973 27|             in tistega Urha." ~"Aha," je dejal hlapec, "pa ste preje
5974 27|             božje plačilo? Seveda! To je, vidiš. Prič je treba, kaj
5975 27|            Seveda! To je, vidiš. Prič je treba, kaj gre skozi žago.
5976 27|              skozi žago. Pa tudi Urhu je treba vzeti veselje." ~"
5977 27|            vzeti veselje." ~"Kaj," se je smejal zaničljivo Tomaž, "
5978 27|      ponagajati malo, kaj?" ~"Katra," je pridodal za nekaj hipov, "
5979 27|              ve in zna, in tudi Pušar je premoder, da bi mu mogel
5980 27|            najbolje."  "To se pravi," je odvrnila Katra, "da ti ne
5981 27|             delati." ~"Delal bom, kar je moje delo!" je odvrnil samozavestno
5982 27|               bom, kar je moje delo!" je odvrnil samozavestno hlapec. "
5983 27|               delal, kar bom hotela!" je odvrnila ona vsa bleda v
5984 27|                me bo drago stala!" se je norčeval hlapec. ~"Prijaznost!"
5985 27|       norčeval hlapec. ~"Prijaznost!" je zaklicala. "Kaj si res mislil,
5986 27|           zares? Malovredna bi bila," je nadaljevala skoro nevede,
5987 27|             neumna, samo malovredna!" je sekal v njene besede Tomaž. ~"
5988 27|            spozabi se, da si hlapec!" je rekla Katra vsa ljuta. ~"
5989 27|              boste vi gospodinja!" se je rogal Tomaž. "Kaj? Ali naj
5990 27|               bili veseli." ~"Judež!" je siknila Katra. ~"Nak," je
5991 27|             je siknila Katra. ~"Nak," je dejal Tomaž, "Judež pa ne!" ~"
5992 27|               Če še nisi, pa še boš!" je dejala Katra. ~"Vas ne bom
5993 27|               vprašal za dovoljenje!" je odvrnil on. ~Ta spor je
5994 27|               je odvrnil on. ~Ta spor je nekako uničil namene, katere
5995 27|          nekako uničil namene, katere je imela Katra, in ji zmešal
5996 27|             in ji zmešal načrte. Dasi je od tega dne sovražila Tomaža
5997 27|           tako brez skrbi. Bala se ga je in že po nekoliko dnevih
5998 27|              in že po nekoliko dnevih je začela premišljati, ali
5999 27|          privezati na se. Zakaj Tomaž je bil -- kakorkoli svojeglav --
6000 27|         priročen in resen delavec, če je le hotel. To je videla te