Chapter

6001 27|           delavec, če je le hotel. To je videla te dni Katra, in
6002 27|              nekake vrste spoštovanje je začutila do njega, češ: "
6003 27|           sama dala pravico." In tako je zmagala presodno ženo slabost,
6004 27|          presodno ženo slabost, ki jo je čutila do Tomaža. In Tomaž
6005 27|            čutila do Tomaža. In Tomaž je bil ostroviden dovolj, da
6006 27|             bil ostroviden dovolj, da je uvidel Katrino željo. In
6007 27|         uvidel Katrino željo. In tako je prišlo po preteku osmih
6008 27|        sporazumljenja.  Tistega jutra je bilo, ko je bil odšel iskat
6009 27|             Tistega jutra je bilo, ko je bil odšel iskat Luka Hanco,
6010 27|             Tomaž in Katra. Tomažu se je mudilo na vas in zato je
6011 27|              je mudilo na vas in zato je govoril kratko. ~Tedaj je
6012 27|             je govoril kratko. ~Tedaj je prijela Katra hlapca za
6013 27|              se smem zanesti!" ~"Eh," je zamahnil nevoljno z roko. ~"
6014 27|             nevoljno z roko. ~"Glej," je rekla, "gršega bi mi ne
6015 27|             njo, ne!" ~"Judež nisem!" je odvrnil on prepričevalno
6016 27|              in slovesno. In Katra mu je verjela, ko da ni nikoli
6017 27|               senca čezenj. ~Tomaž pa je odšel proti vasi in nekam
6018 27|             se. ~* * * ~Pred cerkvijo je bil oznanil in razglasil
6019 27|               usodna epidemija, ki se je bila pojavila. To je imelo
6020 27|               se je bila pojavila. To je imelo biti v sredo. V torek
6021 27|              sredo. V torek zvečer pa je zbolel Anici otrok. Nič
6022 27|               otrok. Nič čudnega. Saj je gotovo Jerica, ki je večkrat
6023 27|              Saj je gotovo Jerica, ki je večkrat dete pestovala,
6024 27|               Neprestani strah, ki ga je Anica zadnje dni prestajala,
6025 27|             zadnje dni prestajala, jo je bil toliko prevzel, da ni
6026 27|     vznemirjenja več. Vtelesila se ji je bila misel, da jih dobi,
6027 27|             da jih dobi, in sedaj jih je res imel. ~Nekaka nezmožnost,
6028 27|     nezmožnost, misliti in čutiti, se je polastila matere. Sedela
6029 27|              polastila matere. Sedela je sama vase izgubljena pri
6030 27|              pri zibelki. Zdelo se ji je skoraj, ko da sedi nekdo
6031 27|               to nesrečno ženo. Ko se je v naslednjem hipu domislila,
6032 27|         naslednjem hipu domislila, da je ta žena ona sama in to dete
6033 27|               in da ima to dete koze, je nemirna planila kvišku.
6034 27|           planila kvišku. Zdelo se ji je, da mora nekaj napraviti,
6035 27|          otrokovo varstvo. In blodila je po sobi, vzela to v roko
6036 27|            nezavedno iskano. In zopet je sedla v topi grozi: Tu ne
6037 27|              prestane. "Ne prestane," je mislila Anica in se izkušala
6038 27|            verjeti vanje. Zdelo se ji je, da potem odleže, odpade
6039 27|         grozno breme. In od nemira se je pognala zopet kvišku in
6040 27|                čisto po glasu ure, ki je nihal nekod v bližini: ne
6041 27|                ne prestane. ~In Anica je stopala po glasu ure in
6042 27|               ne prestane!" ~In potem je zopet sedla in gledala otroku
6043 27|                tiho ihtenje. In če se je za hip umiril, je zopet
6044 27|               če se je za hip umiril, je zopet upala: "Morda pa prestane!" ~"
6045 27|           pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!" je nihala ura. In Anici se
6046 27|               nihala ura. In Anici se je zdelo, da se uri mudi, silno
6047 27|                silno mudi. In mislila je: "Da bi vsaj vedela, kolikokrat
6048 27|               In od nestrpnosti gnana je zopet vstala in hodila od
6049 27|             ne prestane!" ~In venomer je iskala ono čudežno, ono
6050 27|              tolažbo: "Čakati." ~Tako je bila obsojena Anica, da
6051 27|                      Nekega večera pa je prekipela njena bolna duša
6052 27|       poslušanja, zdvajanja in upanja je bruhnilo v žarki svetlobi
6053 27|         duševno silo. In vendar Anica je vztrepetala pod vtisom besedi,
6054 27|             pod vtisom besedi, ki jih je bila pravkar rekla, in v
6055 27|         pravkar rekla, in v onem hipu je tudi vedela, da je bila
6056 27|               hipu je tudi vedela, da je bila njena volja bolja in
6057 27|      materinske ljubezni. ~Mračilo se je, ko je planila od otroka
6058 27|          ljubezni. ~Mračilo se je, ko je planila od otroka doli v
6059 27|       zidanico. Tiho ječanje Jeričino je motilo molk, v katerega
6060 27|           molk, v katerega pogreznjen je slonel v kotu Luka. ~Anica
6061 27|         slonel v kotu Luka. ~Anica se je zgrudila k postelji in pokrila
6062 27|           slišno: ~"Jerica! Moj Jurče je bolan. Hudo sem ti storila,
6063 27|           zbolela. Strah za Jurčka me je prevzel. Prav grdo, neusmiljeno
6064 27|               žival, iz hiše. Zato mi je poslal Bog bolečino. Umrl
6065 27|          umrje za greh materin." ~"To je blazno!" je pomislila Anica,
6066 27|            materin." ~"To je blazno!" je pomislila Anica, še ko je
6067 27|             je pomislila Anica, še ko je govorila zadnje besede.
6068 27|            zadnje besede. In dvignila je obraz, neizrečeno bled in
6069 27|               materinem srcu. ~Pač pa je začutila Anica, da ji je
6070 27|              je začutila Anica, da ji je nekdo s silo prijel roko
6071 27|            poljubljati. "Kaj delate?" je planila Anica kvišku in
6072 27|             Luki v obraz. ~"Pustite," je prosil ta, "pustite, zato
6073 27|            ste ji tako dobri." ~Anica je zaihtela. Po dolgem so ji
6074 27|              v obraz. Od srca gori se je premaknilo ono težko, dušeče. ~"
6075 27|               težko, dušeče. ~"Luka," je govorila, "kako je to hudo!" ~"
6076 27|             Luka," je govorila, "kako je to hudo!" ~"Hudo!" je ponovil
6077 27|            kako je to hudo!" ~"Hudo!" je ponovil Luka in gledal s
6078 27|              konec za Anico. Najtežje je šele prihajalo. Otroku so
6079 27|               obrazu. Prav nad oko mu je sedla ena. Neizrečeno usmiljenje
6080 27|            ena. Neizrečeno usmiljenje je napolnjevalo mater, videčo
6081 27|          otrokovo spačeno lice. ~"Saj je bolje zate, umri, umri!"
6082 27|              bolje zate, umri, umri!" je obupovala, begala po sobi,
6083 27|              nazaj. V naslednjem hipu je položila dete zopet v zibel,
6084 27|              od zore do mraka. Prišla je Marjanica. Za silo je Anico
6085 27|          Prišla je Marjanica. Za silo je Anico spravila, da je užila
6086 27|            silo je Anico spravila, da je užila skodelico mleka, zaspala
6087 27|        zaspala za pol ure. Navadno se je tedaj zbudila Anica še bolj
6088 27|             bolj trudna, in žalost se je je polastila še huje. In
6089 27|               trudna, in žalost se je je polastila še huje. In če
6090 27|           polastila še huje. In če se je oglasil zvon na vasi, jo
6091 27|              oglasil zvon na vasi, jo je zabolelo, ko da jo je sunil
6092 27|              jo je zabolelo, ko da jo je sunil nekdo z nožem. ~In
6093 27|          nekdo z nožem. ~In čim dalje je trajalo to stanje, tem brezupnejši
6094 27|               stanje, tem brezupnejši je bila Anica. Skoro z nestrpnostjo
6095 27|           Anica. Skoro z nestrpnostjo je čakala. ~"Ona grda rana
6096 27|               gnojna koza! ~Marjanica je povlekla Anico nekega dne
6097 27|              Ali umrje?" ~"In če bi," je odvrnila krčevito ljuta
6098 27|               pojde v nebesa!" ~Tedaj je Anica sprva vztrepetala.
6099 27|              za hip. Čudovita mirnost je govorila z njenega lica.
6100 27|        govorila z njenega lica. Molče je odšla k otroku in vzela
6101 27|             njega slovo. Poljubila ga je na čelo, na ročici, kakor
6102 27|                na ročici, kakor otrok je govorila: ~"Sirotek, Bog
6103 27|             pojdi, in mu povej, da mi je hudo, hudo!" ~Vse, kar se
6104 27|             hudo, hudo!" ~Vse, kar se je še nadalje godilo z njo,
6105 27|           nadalje godilo z njo, se ji je zdelo ko v sanjah. Skoro
6106 27|             Skoro ni vedela več, čemu je vse tako čudno z njo. Nekaka
6107 27|          čudno z njo. Nekaka prostost je dihala okoli nje. Ni bilo
6108 27|     neprijetno čustvo zapuščenosti se je je dotaknilo zdaj pa zdaj.
6109 27|             čustvo zapuščenosti se je je dotaknilo zdaj pa zdaj.
6110 27|         dotaknilo zdaj pa zdaj. In ko je prišel trenotek, da je dete
6111 27|             ko je prišel trenotek, da je dete utihnilo in odplulo
6112 27|              v sinjo dalj, v večnost, je Anica odprla okni, pogledala
6113 27|              Anica ne gre s Peči," si je odgovorila. "Da, Peč," je
6114 27|             je odgovorila. "Da, Peč," je dejala Anica nato. In prvič
6115 27|               prvič v življenju se ji je zgodilo, da je z nekako
6116 27|        življenju se ji je zgodilo, da je z nekako ljubeznijo objel
6117 27|            daleč gori v hrib. ~"Peč!" je ponovila zamišljena. In
6118 27|            zamišljena. In v tisti uri je sklenila, da pojde k odvetniku
6119 27|       odvetniku in toži. ~Kdo ve, ali je bila Anica sedaj še ona
6120 27|              ljubeča Anica, ali pa se je v njej srce utrgalo in se
6121 27|               Katra? Kdo ve? Morda pa je čutila nezavestno, da sega
6122 27|            hvaležnim potomcem. ~"Da," je ponovila Anica, "hočem ostati
6123 27|         zvesta Peči!" Nekaj dni zatem je povedala Katri, da misli
6124 27|               ugotoviti sodnijsko, da je Peč njena last. ~Katra se
6125 27|              njena last. ~Katra se ji je zasmejala. ~Da bo z dokazi
6126 27|               Da bo z dokazi dognala, je odvrnila Anica. ~Naj le!
6127 27|              odvrnila Anica. ~Naj le! je odvrnila Katra. Še nikdar
6128 27|              tako v svesti zmage, saj je bila Jurijeva oporoka že
6129 27|               že davno uredili, kakor je mislila Katra. ~Vendar pa
6130 27|             mislila Katra. ~Vendar pa je Katra skoro s pomilovanjem
6131 27|              da li ni znorela. ~Sicer je Anica vse bodoče dni stregla
6132 27|             stregla Jerici. In Jerica je okrevala... ~* * * ~Proti
6133 27|       okrevala... ~* * * ~Proti mraku je bila odšla Anica. Pohitela
6134 27|            bila odšla Anica. Pohitela je na pokopališče in okrasila
6135 27|              rosni, že zdatni temi se je vračala na Peč. Zamišljena
6136 27|              ene poti ne na pravi, da je ne bi spremljal -- Tomaž.
6137 27|            spremljal -- Tomaž. Preveč je bila izgubljena sama vase,
6138 27|            bila to opazila. ~Tedaj pa je začutila, baš ko je zavila
6139 27|          Tedaj pa je začutila, baš ko je zavila čez brv in stala
6140 27|            pred skladavnico deska, da je nekdo položil roko na njeno
6141 27|             na njeno ramo. Stresla se je od nenavadnega in nepričakovanega
6142 27|            ozrla. ~Toda v tistem hipu je čutila, da so jo objele
6143 27|             čez pas silne roke. Anica je kriknila, ali oni, ki jo
6144 27|              kriknila, ali oni, ki jo je držal, ji je položil roko
6145 27|               oni, ki jo je držal, ji je položil roko na ustnice.
6146 27|          ustnice. V blaznem strahu se je izkušala Anica izviti. ~
6147 27|              lica, ali kakor blisk ji je šinilo skozi glavo in je
6148 27|              je šinilo skozi glavo in je viknila: ~"Tomaž, izpusti!" ~"
6149 27|               Tomaž, izpusti!" ~"Ti!" je slišala sedaj Tomažev glas, "
6150 27|            boš moja žena!" ~"Nikoli!" je dejala in venomer praskala
6151 27|           njegove roke, s katerimi jo je držal objeto. Vonj žganja
6152 27|             držal objeto. Vonj žganja je zaudarjal iz moža. Jecal
6153 27|              zaudarjal iz moža. Jecal je: ~"Boš, boš! Moraš biti.
6154 27|         Pomagajte, pomagajte!" ~Anica je napela vse sile, da se otme
6155 27|              utihnila boreča se, čuti je bilo le glasno sopenje.
6156 27|           glasno sopenje. Nenadoma pa je začutila Anica, da so napadalčeve
6157 27|     napadalčeve roke odnehale. ~Tomaž je zaklel in se zgrudil skoro
6158 27|             skoro v istem hipu. ~"Kdo je?" je vprašala Anica. Toda
6159 27|              v istem hipu. ~"Kdo je?" je vprašala Anica. Toda nihče
6160 27|           odgovoril. V blaznem strahu je zbežala na Peč. Ah, kaj
6161 27|               zbežala na Peč. Ah, kaj je to? Pred njo nekdo beži. ~
6162 27|           Pred njo nekdo beži. ~Anica je priletela na Peč; baš je
6163 27|              je priletela na Peč; baš je zavila okoli hleva in videla,
6164 27|           okoli hleva in videla, kako je Katra planila v vežo. Pri
6165 27|             svitu luči, čije svetloba je lila na dvor, jo je spoznala. ~"
6166 27|          svetloba je lila na dvor, jo je spoznala. ~"Ona ga je!"
6167 27|              jo je spoznala. ~"Ona ga je!" je dejala sama pri sebi,
6168 27|               spoznala. ~"Ona ga je!" je dejala sama pri sebi, poiskala
6169 27|               doli k mlinu. ~"Zakaj?" je vprašal fant. ~Da je izgubila
6170 27|          Zakaj?" je vprašal fant. ~Da je izgubila ruto doli, je rekla
6171 27|             Da je izgubila ruto doli, je rekla Anica. ~Fant je odšel
6172 27|           doli, je rekla Anica. ~Fant je odšel in se vrnil z ruto.
6173 27|             vrnil z ruto. Čisto miren je bil. ~"Ali si videl koga
6174 27|              Ali si videl koga doli?" je vprašala. ~"Nikogar," je
6175 27|              je vprašala. ~"Nikogar," je dejal. ~Tedaj se je Anica
6176 27|         Nikogar," je dejal. ~Tedaj se je Anica umirila. Toda še dolgo
6177 27|                Toda še dolgo v noč jo je tresla groza in nekako ongavno
6178 27|             Katra ni spala. ~Pri mizi je slonela in strmela srepo
6179 27|              pred se; zdaj pa zdaj ji je oko zažarelo v divjem ognju,
6180 27|              v divjem ognju, in tedaj je zgrabila po peresu in začela
6181 27|                Toda ni dopisala in že je vrgla papir in pero v stran
6182 27|                trikrat Judež!" ~Pozno je legla Katra, ne da bi bila
6183 27|           ovadbe o Tomažu. Toda legla je vendar v prepričanju, da
6184 27|              in da Tomaž še izve, kaj je plačilo za izdajstvo. Potem
6185 27|        plačilo za izdajstvo. Potem pa je začela misliti Katra mirneje. ~
6186 27|              mirneje. ~Kakor na dlani je videla, kaj ji je storiti
6187 27|               dlani je videla, kaj ji je storiti in delati v bodoče.
6188 27|        storiti in delati v bodoče. Ko je bila sklenila, da se na
6189 27|         odpelje v trg k odvetniku, se je umirila popolnoma in zaspala.
6190 27|             bala. ~"Saj ne ve, kdo ga je." ~Tako je Katra spala in
6191 27|              ne ve, kdo ga je." ~Tako je Katra spala in ni slutila,
6192 27|            spala in ni slutila, da se je tedaj priplazil na Peč Tomaž
6193 27|           roko proti beli hiši, ki jo je osvetljeval mesec, in nato
6194 27|               domovanje; ali kmalu se je vrnil in zopet zagrozil
6195 27|           nizdol. ~Šele doli na cesti je postal in se prijel za glavo. ~"
6196 27|            piješ!" Z nekako trpkostjo je pogledal proti Peči. ~Kdo
6197 27|           proti Peči. ~Kdo v‚, ali se je morda domislil Katre in
6198 27|       domislil Katre in besed, ki jih je bil pred časom rekel: ~"
6199 27|                 Judež nisem!" ~Stopil je na cesto in zavil pri prvi
6200 27|        skedenj ter spal, v kolikor mu je bilo to pri boleči glavi
6201 28|            posli in prišli novi. Tako je bil odšel Šime in vzel s
6202 28|             seboj Nežo. Ona dediščina je bila končno odločila in
6203 28|            končno odločila in tako se je tudi Šime odločil, da bo
6204 28|               lahko in na kaj. Ker pa je Neža mislila, da je že strašno
6205 28|            Ker pa je Neža mislila, da je že strašno dolgo in več
6206 28|              rešilno dediščino, in da je treba železo, to je Šimna,
6207 28|             in da je treba železo, to je Šimna, kovati, dokler je
6208 28|              je Šimna, kovati, dokler je še vroč in gorak, je ni
6209 28|           dokler je še vroč in gorak, je ni vztrpelo. Na kolenih
6210 28|               ni vztrpelo. Na kolenih je preprosila Katro, naj jo
6211 28|      zasluženega. ~S posebno vnemo pa je morala pri Šimnu prvič vzbuditi
6212 28|    izposlovati pri Katri. Prvo reč si je olajšala. Šimna je podkupila,
6213 28|             reč si je olajšala. Šimna je podkupila, pri drugi pa
6214 28|               podkupila, pri drugi pa je tako krčevito plakala in
6215 28|            njeno Katrino glavo. ~Tako je dosegla, kar je hotela. ~
6216 28|          glavo. ~Tako je dosegla, kar je hotela. ~Tomaža pa niti
6217 28|              kaj pogrešati; vendar pa je bila Marjanica radovedna,
6218 28|            Doznala pa ni ničesar. Ona je ostala Peči zvesta in niti
6219 28|              mislila oditi. ~Sicer pa je imela kmalu dovolj posla
6220 28|           posla z novo tovarišico, ki je bila, kakor je rekla Marjanica, "
6221 28|         tovarišico, ki je bila, kakor je rekla Marjanica, "še trikrat
6222 28|           bolj zijalasta." ~Istočasno je izkusil Anže pri novem hlapcu
6223 28|            veliko surovost, ali kakor je Anže to povedal Jerici: ~"
6224 28|           bilo zasedeno, in Marjanica je rekla, da bi bil zdaj Lipe
6225 28|               na svojem mestu. ~"Hm!" je dejala Katra, Anica pa nič.
6226 28|              čudno nenaravno razmerje je vladalo na Peči. Tožba za
6227 28|         vladalo na Peči. Tožba za Peč je ležala pri odvetnikih, tožiteljici
6228 28|             druga. ~Z otrokovo smrtjo je bil Pušarjev vpliv ugasnil
6229 28|             ugasnil na Peči. Tedaj se je znosila Katra nad poštenjakom,
6230 28|        poštenjakom, očitala mu, da jo je oškodoval pri popravi mlina,
6231 28|         pravdo proti njemu. Z lahkoto je resni in previdni mož ovrgel
6232 28|         ovrgel njene trditve. Sodišče je Katro celo obsodilo na globo
6233 28|              žaljene časti. ~Ta poraz je Katro razljutil. Nič več
6234 28|              viharne položaje, ker ji je hodila Anica previdno izpred
6235 28|              izpred oči. Mnogokrat se je tedaj znosila žena nad Jerico
6236 28|             zlasti nad Jerico, katero je bila Anica silno vzljubila. ~
6237 28|           silno vzljubila. ~Podila jo je v stran, zaprla jo v noči
6238 28|              jo v noči iz hiše. Anica je vedno zopet vzela deklico
6239 28|         razjarjeni ženi iz rok, ko jo je ta pretepala. Sicer pa je
6240 28|             je ta pretepala. Sicer pa je našla Katra še vedno priliko,
6241 28|            Katra še vedno priliko, da je prizadela dekletu zlo. Nad
6242 28|             dekletu zlo. Nad Anico se je znašala Katra tako, da ji
6243 28|             znašala Katra tako, da ji je zapirala vse shrambe, da
6244 28|              ni vedela kaj početi, in je moralo priti do sporekanj.
6245 28|           priti do sporekanj. Hujšemu je šla Anica iz poti. Nekaka
6246 28|              iz poti. Nekaka groza jo je napolnjevala do žene, ki
6247 28|              napolnjevala do žene, ki je šla s polenom nad moškega. ~
6248 28|              polenom nad moškega. ~Ko je podobna opomba ušla nekdaj
6249 28|          opomba ušla nekdaj Anici, jo je Katra tako opsovala, da
6250 28|            Katra tako opsovala, da se je Anica napol omočena zaprla
6251 28|             mnogo. ~Nekaka tolažba ji je bila misel, da se mora to
6252 28|          Sodišče bo govorilo. Te čase je živela Anica v svesti, da
6253 28|             njeni zahtevi. Pri tem pa je čutila, da polje v njej
6254 28|               Vse nekam razblinila se je bila v njej prejšnja Anica.
6255 28|               obdolžili tatvine, bila je mirna ali trda. Anica je
6256 28|              je mirna ali trda. Anica je tiste čase prvič začutila,
6257 28|                da sovraži. ~To stanje je bilo grozno njeni čisti,
6258 28|            čisti, mirni nravi. Jokala je ob misli, da njene sedanje
6259 28|           molitve ne pomenijo nič, da je vse to sedanje življenje
6260 28|      izgubljeno, grešno. ~"Sovražim," je rekla sama sebi, "gotovo
6261 28|             gotovo sovražim!" ~Včasih je pomislila, da bi bilo bolje
6262 28|              in trpim!" ~Ali zopet se je potolažila: ~"To mine, in
6263 28|              tako hudobna." ~Toda, ko je zopet pogledala Katri v
6264 28|           pogledala Katri v obraz, se je pred samo seboj skoro sramovala
6265 28|             ne podam!" ~Nekega dne jo je povabil advokat, naj se
6266 28|          prevažnih informacij". Anica je razumela toliko, da mora
6267 28|              toliko, da mora v trg in je odšla določeni dan. ~Po
6268 28|            zaboji založenih stopnicah je stopila Anica v pisarno.
6269 28|            Anica v pisarno. Dvoje mož je sedelo v sobi pri dveh mizah.
6270 28|             sobi pri dveh mizah. Prvi je bil siv in star in preko
6271 28|               star in preko naočnikov je pogledoval na prišle. Pa
6272 28|           prišle. Pa ne takoj. Pustil je dostojanstveno ljudi nekaj
6273 28|             nekaj hipov čakati. Drugi je bil mlad. Toda v mladem
6274 28|            mlad. Toda v mladem obrazu je bilo skoraj več utrujenosti
6275 28|               starem. ~"Dobro jutro," je pozdravila Anica. ~Nihče
6276 28|            Nihče ni odzdravil. Pač pa je dvignil mlajši glavo, premeril
6277 28|              Aničino postavo tako, da je žena zardela, in dejal: ~"
6278 28|                Kaj želite?" ~Tedaj se je ozrl tudi stari preko naočnikov
6279 28|          naočnikov na Anico. Potegnil je iz žepa tobačnico in zanjuhal
6280 28|               roko proti Anici, ki mu je prožila odvetnikovo pismo. ~"
6281 28|            odvetnikovo pismo. ~"Aha," je dejal, "s Peči! Dobro je!
6282 28|              je dejal, "s Peči! Dobro je! Ste dobili torej pismo?" ~"
6283 28|           dobili torej pismo?" ~"Da!" je odvrnila Anica, mlajši se
6284 28|             odvrnila Anica, mlajši se je zaničljivo smehljal opazki
6285 28|         smehljal opazki starega. ~"To je lepo, da ste dobili naše
6286 28|             pa jaz." ~"Sem prebrala!" je odvrnila Anica. ~"To je
6287 28|               je odvrnila Anica. ~"To je lepo," je odvrnil mož, "
6288 28|        odvrnila Anica. ~"To je lepo," je odvrnil mož, "to je še lepše.
6289 28|            lepo," je odvrnil mož, "to je še lepše. Potem sedite!" ~"
6290 28|               Doktor pride vsak hip," je pripomnil mlajši in hlinil
6291 28|           nekak srečen nasmeh. ~Anica je prikimala in sedla. ~"S
6292 28|        prikimala in sedla. ~"S Peči," je vpraševal mlajši pisar, "
6293 28|           vpraševal mlajši pisar, "to je ona bela hiša v bregu, kaj?" ~"
6294 28|            hiša v bregu, kaj?" ~"Da!" je odvrnila Anica. Tedaj je
6295 28|              je odvrnila Anica. Tedaj je bilo čuti zunaj korake.
6296 28|            čuti zunaj korake. Vstopil je odvetnik. ~Pisarja sta ga
6297 28|             pozdravila. Tudi Anica se je dvignila. Prikimal ji je
6298 28|              je dvignila. Prikimal ji je z glavo, pomignil mlajšemu
6299 28|            odklenil mala vrata, kamor je izginil s pisarjem. Nekaj
6300 28|              s pisarjem. Nekaj strank je vstopilo v pisarno. Iz odvetnikove
6301 28|          pisarno. Iz odvetnikove sobe je slišala Anica sledeče raztrgane
6302 28|              moram sporočiti... da se je postavil sodnik na stališče
6303 28|               vrata odprla, in prišel je oni mladi pisar in pomignil
6304 28|               čustvo, nekaka plašnost je napolnjevala Anico, ko je
6305 28|             je napolnjevala Anico, ko je vstopila. Za mizo, obloženo
6306 28|              s listinami in knjigami, je sedel v usnjatem naslonjaču
6307 28|             Nemarno in vljudno obenem je pozdravil Anico in pritisnil
6308 28|               na zvonec. ~Mladi pisar je prišel s šopom papirjev
6309 28|            iste odvetniku. ~"Sedite," je velel nato odvetnik Anici.
6310 28|              odvetnik Anici. Obraz mu je postal resen, ko je listal
6311 28|          Obraz mu je postal resen, ko je listal po papirjih, nato
6312 28|           listal po papirjih, nato pa je zakašljal in dejal: ~"Da,
6313 28|                 Da, moja ljuba! Stvar je nekam zmešana. In na račun
6314 28|            niste dali še nič." ~Anici je šinila rdečica v obraz,
6315 28|         rdečica v obraz, in začela se je opravičevati, da na to ni
6316 28|              oskrbi v trgu. ~Odvetnik je prikimal in dejal, da je
6317 28|              je prikimal in dejal, da je zadovoljen z vsem, da pa
6318 28|              njena nasprotnica. Anica je obljubila, da prinese še
6319 28|           tekom poldneva denar. ~Nato je začel odvetnik govoriti
6320 28|               samem. Način, v katerem je govoril o osebah, ki so
6321 28|            ona radovednost, kakšno da je bilo razmerje njeno do moža,
6322 28|          prinesti gotovih dokazov, da je delal mož oporoko pod vplivom
6323 28|            lasti lastnega premisleka, je Anico zelo razburila, in
6324 28|              razburila, in skoro sram je je bilo pred seboj in odvetnikom.
6325 28|           razburila, in skoro sram je je bilo pred seboj in odvetnikom.
6326 28|             in odvetnikom. Zmešala se je, dala sedaj ta odgovor,
6327 28|            trdila drugo. A dokazi, da je mož delal v krivi veri o
6328 28|             zadosten dokaz? ~Odvetnik je zmajeval z glavo, češ, da
6329 28|             zmajeval z glavo, češ, da je reč zelo, zelo težka, nerodna.
6330 28|               nerodna. Zdaj zopet, ko je bila Anica že obupala, je
6331 28|             je bila Anica že obupala, je dejal, da stvar vendar ne
6332 28|              izsiliti iz Katre. Sicer je jasno, da ima Anica prav,
6333 28|          jasno, da ima Anica prav, da je pa stvari težko do živega,
6334 28|            stvari težko do živega, da je način, kako uveljaviti zahteve
6335 28|         uspeha še ni, ker ne ve, kako je Katra svojega odvetnika
6336 28|           zakon za seboj. To in drugo je govoril odvetnik, vmes vprašal
6337 28|               končno dvignil, češ, da je treba tvegati in čakati.
6338 28|           treba tvegati in čakati. Ko je Anica odhajala, jo je še
6339 28|              Ko je Anica odhajala, jo je še rahlo spomnil predplačila. ~
6340 28|       predplačila. ~Zmedena in trudna je stopila Anica iz pisarne
6341 28|             na plan. Z nekako lahkoto je preje rekla odvetniku, da
6342 28|            Toda, da to ni tako lahko, je uvidela sedaj. Kje naj si
6343 28|        izposodila ničesar. Zamišljena je prišla h Kranjcu. V srcu
6344 28|              prišla h Kranjcu. V srcu je tiho upala na Lipeta. Njega
6345 28|               ni doma, kaj potem," ji je šinilo v glavo. Vstopila
6346 28|              šinilo v glavo. Vstopila je, naročila nekaj vina in
6347 28|             povprašala po Lipetu. ~Da je doma, je izvedela, in srce
6348 28|               po Lipetu. ~Da je doma, je izvedela, in srce ji je
6349 28|               je izvedela, in srce ji je bilo glasneje. Nekaj hipov
6350 28|                Nekaj hipov pozneje mu je sedela iz obličja v obličje.
6351 28|               v obličje. Pojasnila mu je svojo zadevo pri odvetniku.
6352 28|               pri odvetniku. Sprva mu je lice veselo sinilo, potem
6353 28|               veselo sinilo, potem pa je poslušal resno do konca
6354 28|           resno do konca in dejal, da je stvar težka. ~Njo pa je
6355 28|               je stvar težka. ~Njo pa je skrbel denar, in obrnila
6356 28|              skrbel denar, in obrnila je besede tako, da so ti advokati
6357 28|             hočejo imeti denar. ~Fant je molče segel v žep in ji
6358 28|               par bankovcev. ~Sram jo je bilo, toda on je tako zasukal
6359 28|              Sram jo je bilo, toda on je tako zasukal pogovor, da
6360 28|           presedela pol ure, in potem je rekla Anica, da mora k odvetniku. ~
6361 28|               še zglasi potem za hip, je dejal Lipe. Odvrnila je,
6362 28|               je dejal Lipe. Odvrnila je, da ni mogoče. Da se dopoldne
6363 28|               Da se dopoldne ne mudi, je rekel nato, da odvetnik
6364 28|             odvetnik ne uide. In nato je res posedela še nekaj časa.
6365 28|              nekaj časa. Končno pa se je dvignila in se mu zahvalila,
6366 28|             mu zahvalila, potem ko ga je bila opozorila, da sta se
6367 28|           svoj čas tikala. ~Prijel jo je za roko in jo gledal mirno
6368 28|            tiho žalostjo. ~"Z Bogom!" je rekla naglo. ~"Hodi srečno!"
6369 28|          rekla naglo. ~"Hodi srečno!" je odvrnil. Ona pa je vedela,
6370 28|           srečno!" je odvrnil. Ona pa je vedela, da je hotel reči
6371 28|         odvrnil. Ona pa je vedela, da je hotel reči nekaj lepšega,
6372 28|                 In vso pot proti domu je premišljala, zakaj ni rekel,
6373 28|              Lipe ve, da ne smem!" si je odgovorila, in oči so se
6374 29|               Požveči ji!"~Zgodilo se je bilo, da je Katra pretepla
6375 29|                Zgodilo se je bilo, da je Katra pretepla Jerico, ker
6376 29|            Katra pretepla Jerico, ker je bilo dekletce padlo in pri
6377 29|            kosilo. Prav nečloveško jo je, tako, da je končno Marjanica
6378 29|            nečloveško jo je, tako, da je končno Marjanica deklico
6379 29|             izvila jezni ženi. Zvečer je popadla deklico božjast
6380 29|             na stopnicah, tako, da se je deklica poškodovala na roki
6381 29|      poškodovala na roki in glavi, in je bilo čudno, da se sploh
6382 29|               se sploh ubila ni. Luka je izvedel nato, da tistega
6383 29|              nato, da tistega dne, ko je deklica polila kosilo, ni
6384 29|               nič večerjala. ~Luka se je bil zadnje čase čudno izpremenil.
6385 29|           čase čudno izpremenil. Dasi je bil videti za deset let
6386 29|         videti za deset let starejši, je stopal te čase vse nekam
6387 29|         živahneje, skoro nemirno. Oči je povešal, niti Jerici si
6388 29|          pogledati v obraz. Vendar pa je neprenehoma varoval in pazil
6389 29|               in pazil deklico. Ni se je dotaknila Katra, da ni videl
6390 29|              ni videl Luka. Prav tako je videl nežno skrb Aničino
6391 29|           Aničino nasproti siroti. Če je bil Luka že preje molčeč
6392 29|             preje molčeč in sam svoj, je bil te čase sem naravnost
6393 29|                Tisti dan potem, ko se je bila dogodila Jerici ona
6394 29|       dogodila Jerici ona nesreča, se je odpravil Luka zelo zgodaj
6395 29|               za siroto Jerico. Župan je bil sicer resen mož. Ker
6396 29|           prišel k njemu po pomoč, se je sicer zavzel za Luko, ga
6397 29|          gredo v župansko pisarno, in je bolje, da jih vsak sam opravi. ~
6398 29|               vsak sam opravi. ~Tedaj je krenil Luka k Pušarju. Denar,
6399 29|              Pušarju. Denar, katerega je bil dobil od Anice, mu je
6400 29|             je bil dobil od Anice, mu je bila pustila in tako je
6401 29|               je bila pustila in tako je mogel starec sesti za mizo
6402 29|               jedi in pijače. Naročil je dvakrat, snedel svoje, spravil
6403 29|             zjutraj ni našel Pušarja, je sklenil da ga obišče zvečer.
6404 29|              ga obišče zvečer. Jerico je pijača in hrana izdatno
6405 29|              izdatno oživila, in Luka je bil zelo zadovoljen sam
6406 29|             zadovoljen sam s seboj in je zvečer odložil pot k Pušarju. ~
6407 29|              Pušarju. ~Bog vedi, kako je bila doznala Katra, da je
6408 29|             je bila doznala Katra, da je bil Luka pri županu. Prihrumela
6409 29|           Luka pri županu. Prihrumela je za nekaj dni z Jerico nad
6410 29|               mu jo nasproti, češ, da je zdaj že sita, in da naj
6411 29|               in gresta. Bog ve, kako je bila doznala Katra, da se
6412 29|             bila doznala Katra, da se je bil Luka tako potegnil za
6413 29|              Jerico pri županu. "Eh," je dejal pozneje Anže, "tista
6414 29|            tista škrba Malka Kovačeva je sedela v kuhinji pri županu
6415 29|               v kuhinji pri županu in je vse slišala." In potem je
6416 29|             je vse slišala." In potem je vse povedala Katri, in je
6417 29|             je vse povedala Katri, in je Anže vse slišal in napravil
6418 29|              nikoli pozabila, kako jo je nekega večera prijelo nekaj
6419 29|          gašenje apna. ~Vselej, kadar je šla Malka odslej mimo ljudi,
6420 29|             ljudi, ki so mirili apno, je začutila rahlo trganje v
6421 29|              se domislila one ure. Pa je Anže moral imeti najbrže
6422 29|                Vsaj mej mladimi fanti je imela klepetulja dovolj
6423 29|              tedaj za smeh. ~Ko divja je skakala Katra. Tako razdražene
6424 29|        skakala Katra. Tako razdražene je še ni videla Marjanica.
6425 29|               Marjanica. Marjanici se je deklica smilila in pri sebi
6426 29|           deklica smilila in pri sebi je godrnjala: ~"Kaj se toliko
6427 29|               od sodnije? Kdo ve, kaj je dobila!" Hitela je nato
6428 29|                kaj je dobila!" Hitela je nato k Anici. Ta ji je pojasnila,
6429 29|         Hitela je nato k Anici. Ta ji je pojasnila, da ste klicani
6430 29|              Kaj se boste poravnali?" je doumela Marjanica. Zadnje
6431 29|        doumela Marjanica. Zadnje čase je opažala Marjanica, da govore
6432 29|               niti mislila ni. ~Potem je Marjanica prosila Anico,
6433 29|               v svojo zaščito, in res je Anica molče vzela Jerico
6434 29|         odvedla v svojo sobo, kjer si je deklica ves dan šivala in
6435 29|           mogla delati težko. Deklica je bila po zadnji bolezni vsa
6436 29|      preganjanje od Katrine strani jo je bilo vso zbegalo. Že ob
6437 29|           zbegalo. Že ob njenem glasu je deklica trepetala. ~Katra
6438 29|          deklica trepetala. ~Katra se je bila pred Anico zatajila.
6439 29|                Svojo jezo nad Luko pa je hotela dopolniti. Peklenska
6440 29|         dopolniti. Peklenska misel ji je šinila v glavo, in izvedla
6441 29|         šinila v glavo, in izvedla jo je. ~Okolu polnoči je vstala,
6442 29|         izvedla jo je. ~Okolu polnoči je vstala, nažgala malo slepilno
6443 29|           odpravila v podstrešje. Res je našla Jerico, kakor je pričakovala,
6444 29|            Res je našla Jerico, kakor je pričakovala, spečo. Dete
6445 29|             Aničine sobe, in Anica jo je morala pospremiti spat.
6446 29|             pospremiti spat. Nenadoma je začutilo ubogo dete, da
6447 29|             da jo nekdo drami. Odprla je oči ali oslepljena od luči
6448 29|               opazila ničesar, pač pa je slišala nepoznan, izpremenjen
6449 29|               izpremenjen glas, ki ji je velel: ~"Nocoj moraš od
6450 29|          Nocoj moraš od hiše!" ~"Da," je šklepetalo ubogo dete z
6451 29|          jutri, moraš umreti!" ~"Da!" je jeknila deklica. ~"Glej,
6452 29|        jeknila deklica. ~"Glej, nož!" je velel glas. ~"Ne, ne, saj
6453 29|                  Ne, ne, saj pojdem!" je prosila deklica. V tistem
6454 29|        prosila deklica. V tistem hipu je luč ugasnila. V smrtnem
6455 29|            ugasnila. V smrtnem strahu je prečula deklica noč. O prvem
6456 29|              O prvem petelinjem petju je vstala in odšla doli, odprla
6457 29|               in šla s Peči... ~A kje je bil Luka, da bi jo bil čuval? ~
6458 29|               bil čuval? ~Pri Pušarju je sedel. Po svèt je bil šel.
6459 29|             Pušarju je sedel. Po svèt je bil šel. Pa je nanesel slučaj
6460 29|                Po svèt je bil šel. Pa je nanesel slučaj Tomaža od
6461 29|              od nekod. Hudo zanikaren je bil postal hlapec. Ni delal
6462 29|               ko popival, in Pušar ga je bil malo vesel. Zato je
6463 29|               je bil malo vesel. Zato je pustil Luko samega s Tomažem.
6464 29|            kaj svetovati. Obljubil mu je pa, da se bo on zavzel za
6465 29|               ne mogli kam. ~Tomaž se je Luke zelo razveselil. Naročil
6466 29|              zelo razveselil. Naročil je vina in se obnašal nekako
6467 29|              bahato in prevzetno. Bil je že malo pijan in z roko
6468 29|               že malo pijan in z roko je udarjal ob mizo. ~"Ti,"
6469 29|               udarjal ob mizo. ~"Ti," je dejal, ko sta ostala sama
6470 29|               ni mnogo vredna." ~Luka je nato začel tožiti Tomažu,
6471 29|              samo zaradi njega, ki mu je dekle priraslo k srcu. ~
6472 29|            priraslo k srcu. ~Tomaž se je smejal pred se in ponavljal: ~"
6473 29|                 Kako si bom pomagal?" je vprašal Luka. ~"Hm," je
6474 29|               je vprašal Luka. ~"Hm," je dejal Tomaž in izpraznil
6475 29|             izpraznil kozarec, "znati je treba!" ~In Tomaž je skrivnostno
6476 29|            znati je treba!" ~In Tomaž je skrivnostno kimal z glavo,
6477 29|        pritrjuje samemu sebi. Naročil je nove pijače. ~Luke se je
6478 29|              je nove pijače. ~Luke se je vino prijemalo. ~"Vidiš,"
6479 29|             vino prijemalo. ~"Vidiš," je začel potem Tomaž, "ali
6480 29|             meni vrat?" ~Zakaj tebi?" je vprašal Luka. ~"To tebe
6481 29|               zaviti vratu?" ~"Komu?" je vprašal Luka. ~"Komu! Anti
6482 29|            črn pa ne, kot ona." ~Luka je molče poslušal. ~"Le meni
6483 29|           poslušal. ~"Le meni veruj," je govoril dalje Tomaž, "predobro
6484 29|              sestro imaš." ~"Po imenu je sestra, po srcu ni!" je
6485 29|               je sestra, po srcu ni!" je odgovoril Luka. ~"In nad
6486 29|             In nad tisto siroto da se je spravila, praviš, kako ji
6487 29|             spravila, praviš, kako ji je že ime?" ~"Jerica!" ~"Prav
6488 29|             ne stori žalega." ~"Komaj je okrevala. Je imela koze." ~"
6489 29|         žalega." ~"Komaj je okrevala. Je imela koze." ~"Eh," je dejal
6490 29|                Je imela koze." ~"Eh," je dejal Tomaž. ~"Pa v zidanico
6491 29|             Tomaž. ~"Pa v zidanico jo je dala zanesti!" ~"Tisto je
6492 29|             je dala zanesti!" ~"Tisto je bilo grdo! Se spominjam!"
6493 29|             bilo grdo! Se spominjam!" je pristavil Tomaž. "Saj pravim,
6494 29|    skrivnostneje sta govorila. Prišel je Pušar, in ker je bilo že
6495 29|               Prišel je Pušar, in ker je bilo že pozno, ju je dvignil. ~"
6496 29|              ker je bilo že pozno, ju je dvignil. ~"Ti," je dejal
6497 29|          pozno, ju je dvignil. ~"Ti," je dejal Tomaž zunaj, "spat
6498 29|               drugod še odprto. Tomaž je potegnil Luko za seboj v
6499 29|             Luko za seboj v kot. Luka je bil od pijače že dobro omamljen. ~"
6500 29|               omamljen. ~"Ali čikaš?" je vprašal nenadoma Tomaž. ~"