Chapter

6501 29|              Tomaž. ~"Žvečim včasih," je odvrnil Luka. ~"Ti," je
6502 29|               je odvrnil Luka. ~"Ti," je dejal Tomaž in pogledal
6503 29|        napravilo ponižno." ~"Misliš?" je vprašal Luka. In v motnih
6504 29|             Luka. In v motnih obrisih je šlo mimo njegovih oči trpljenje
6505 29|              na Peči. ~"Le poslušaj!" je dejal Tomaž in začel skrivnostno
6506 29|              somraku rosnega jutra se je opotekal Luka proti Peči.
6507 29|             proti Peči. In prav tedaj je hitela drobna stvarica s
6508 29|             in ko som kruha, katerega je bila prihranila pri večerji.
6509 29|         večerji. Tam doli sredi brega je dekletce obstalo, in naenkrat
6510 29|               obstalo, in naenkrat ji je postalo silno težko, oditi
6511 29|            oditi s Peči. Domislila se je Anžeta, domislila se je
6512 29|               je Anžeta, domislila se je Luke, domislila Anice, domislila
6513 29|             grlice in petelina, ki ji je znal skočiti na rame, in
6514 29|         kokoši okoli nje. Spomnila se je vsega in vsakovrstnega,
6515 29|               vsakovrstnega, ki se ji je bilo pripetilo tu gori.
6516 29|           samo veselih in lepih ur se je domislila. Še zadnje bolezni
6517 29|       domislila. Še zadnje bolezni se je spomnila z nekako veselogrenko
6518 29|    veselogrenko zavestjo. Nenadoma pa je stopila mej to hrepenenje
6519 29|               slika te noči, in zopet je pohitela deklica, kakor
6520 29|             iz noči. ~Doli ob žagi se je Jerica zopet ustavila. Čudno
6521 29|          zopet ustavila. Čudno trudna je bila. Sedla je na hlod,
6522 29|           Čudno trudna je bila. Sedla je na hlod, in zopet so ji
6523 29|        Poromale so k Anžetu. Ko da se je prejšnji dan dogodilo, se
6524 29|             prejšnji dan dogodilo, se je domislila večera, ko je
6525 29|               je domislila večera, ko je z Anžetom izbirala krompir.
6526 29|           izbirala krompir. Polglasno je govorila: "Anže, Anže, mene
6527 29|           govorila: "Anže, Anže, mene je strah!" In potem je zopet
6528 29|              mene je strah!" In potem je zopet pomislila, kaj neki
6529 29|          Marjanica? ~Z vso ljubeznijo je mislila na te osebe, in
6530 29|            privrele solze.  Zaslišala je korake po cesti. Plaho je
6531 29|             je korake po cesti. Plaho je odskočila v senco za deske,
6532 29|            bregu stopinje, in deklica je stopila zopet na cesto.
6533 29|           cesto. Nekaj medle svetlobe je bledelo na nebu. Ali je
6534 29|               je bledelo na nebu. Ali je bila zapadla mesečina, ali
6535 29|          mesečina, ali zarja? ~Jerica je pogledala še enkrat gori
6536 29|               proti Peči in še enkrat je pomislila na vse drago,
6537 29|           pomislila na vse drago, kar je zapustila gori. Dolgo, dolgo
6538 29|               Peči. Nenadoma pa se ji je zazdelo, da se je pojavila
6539 29|               se ji je zazdelo, da se je pojavila tam gori izza brega
6540 29|              izza brega senca. Jerica je kriknila in bežala po cesti,
6541 29|              brezsrčnosti žene, ki ji je bila svojčas "mati"! ~Pa
6542 29|            mati"! ~Pa vrč prekipi, če je še tako velik!... ~ ~
6543 30|               Luka se prebudi~Luka se je v spanju prevrgel in pri
6544 30|              pri tem podrl lestvo, ki je hrupoma padla po tleh. Tedaj
6545 30|               padla po tleh. Tedaj se je Luka prebudil in se dvignil.
6546 30|               in se dvignil. Glava ga je bolela in mrazilo ga je.
6547 30|               je bolela in mrazilo ga je. Polagoma se je tudi zavedel,
6548 30|            mrazilo ga je. Polagoma se je tudi zavedel, da ne leži
6549 30|         bledele, nekaj medle svetlobe je ležalo na nebu. ~"Požvečim
6550 30|              na nebu. ~"Požvečim ji," je zamrmral in se domislil,
6551 30|           zamrmral in se domislil, da je ponoči pil s Tomažem. V
6552 30|      popolnoma zbrati svojih misli in je omahnil utrujen in bolan
6553 30|           zaspati ni mogel več. Vstal je in odkorakal proti vratom
6554 30|          vrata samo pri prta. In tako je zlezel Luka polagoma v temi
6555 30|            legel. ~Kdo ve, kako dolgo je spal. Hipoma pa je začutil,
6556 30|              dolgo je spal. Hipoma pa je začutil, da ga nekdo budi. ~
6557 30|               ga nekdo budi. ~Ob njem je stal Anže. ~"Kaj je?" je
6558 30|              njem je stal Anže. ~"Kaj je?" je vprašal Luka in čutil,
6559 30|              je stal Anže. ~"Kaj je?" je vprašal Luka in čutil, da
6560 30|          vedno boli. ~In tudi mraz ga je stresal po vseh udih. Skozi
6561 30|            vseh udih. Skozi duplje pa je prijetno sijalo solnce. ~"
6562 30|          sijalo solnce. ~"Jerice ni!" je dejal Anže. ~"Jerice ni?"
6563 30|             dejal Anže. ~"Jerice ni?" je skočil Luka kvišku, "kje
6564 30|              skočil Luka kvišku, "kje je?" ~"Ne vem," je odgovoril
6565 30|          kvišku, "kje je?" ~"Ne vem," je odgovoril dečko, "mislil
6566 30|               veste vi!" ~"Jaz? Jaz?" je vpraševal Luka. "Jaz ne
6567 30|            Jaz ne vem nič!" V hipu ga je videl Anže planiti in vzrasti
6568 30|         omahniti na posteljo. Pri tem je gibal starec z ustnicami,
6569 30|          seboj. ~"Kaj pravite, Luka?" je vprašal fant. ~Mož ni odgovoril
6570 30|            nič. ~"Jaz dem, spodila jo je po noči, ali pa je dekle
6571 30|         spodila jo je po noči, ali pa je dekle ušlo samo!" ~Tudi
6572 30|             Luka odgovoril. ~Tedaj pa je minila pastirja potrpežljivost,
6573 30|       pastirja potrpežljivost, prijel je starca za rame ter dejal: ~"
6574 30|             grem za Jerico." ~Luka ga je gledal, kakor da ga ne razume.
6575 30|                Niti prikimal ni. Fant je zagodrnjal nekaj o teslu,
6576 30|             ne sliši, in šel. Luka pa je slonel še dolgo nemo zroč
6577 30|               isto smer. Zdaj pa zdaj je prešla čez njegovo obličje
6578 30|            vse izrazitejše, in končno je starec vstal ter odšel doli
6579 30|               doli v kuhinjo. ~Srečal je Marjanico in jo vprašal: ~"
6580 30|        Marjanico in jo vprašal: ~"Kje je Katra?" ~"Kaj ti bo Katra,"
6581 30|           Katra?" ~"Kaj ti bo Katra," je dejala. "Če hočeš govoriti
6582 30|         počakaj do večera." ~"Zakaj?" je dejal. ~"Ali ne veš, da
6583 30|               obravnavo pri sodniji?" je dejala ona in nevoljna merila
6584 30|               nje, dasi ve vsakdo, da je danes na vse zgodaj odšla
6585 30|         napreči. Pa samo za se, Anica je morala iti peš. ~"Jerice
6586 30|         morala iti peš. ~"Jerice ni!" je zastokal Luka. ~"Ne," je
6587 30|              je zastokal Luka. ~"Ne," je rekla Marjanica. "Dolgo
6588 30|            rekla Marjanica. "Dolgo jo je spravljala, siroto; zdaj
6589 30|           spravljala, siroto; zdaj jo je zares." ~"Po noči!" ~"Po
6590 30|          Siroto!" ~"Siroto!" ~Luka se je obrnil in izginil v podstrešje,
6591 30|            izginil v podstrešje, kjer je sicer spala deklica. Posteljo
6592 30|               spala deklica. Posteljo je našel v neredu, deklice
6593 30|             deklice ni bilo. Pogledal je pod posteljo, ali tudi pod
6594 30|       posteljo, ali tudi pod posteljo je ni bilo. Nikjer je ni bilo,
6595 30|           posteljo je ni bilo. Nikjer je ni bilo, niti v hiši, niti
6596 30|           niti izven hiše. Tudi videl je ni še nihče to jutro. Jerica
6597 30|             še nihče to jutro. Jerica je brezdvomno odšla nekam.
6598 30|          brezdvomno odšla nekam. Luka je vse prebrskal ob dekličini
6599 30|        dekličini postelji. Če ni šla, je pustila vsaj obleko, je
6600 30|               je pustila vsaj obleko, je mislil. Toda tudi obleke
6601 30|            obleke ni bilo nikjer. Šel je doli v sobe. V Aničini sobi
6602 30|           sobi ni bilo Jerice, pač pa je našel doli nekaj koščkov
6603 30|         koščkov blaga, s kakoršnim si je krpala deklica prejšnji
6604 30|             svoje rdeče krilce. ~Luka je pretaknil še druge sobe.
6605 30|               še druge sobe. Slučajno je našel odprto tudi Katrino.
6606 30|          odprto tudi Katrino. Vstopil je. Vedel je sicer, da tu notri
6607 30|            Katrino. Vstopil je. Vedel je sicer, da tu notri ni Jerice,
6608 30|             da tu notri ni Jerice, in je ni niti iskal tu. S hitrimi
6609 30|            iskal tu. S hitrimi koraki je stopil k slepemu oknu in
6610 30|        izvlekel dvoje steklenic. Prva je bila še nedotaknjena, polna,
6611 30|            nedotaknjena, polna, druga je bila do polovice prazna. ~
6612 30|          polovice prazna. ~Položil si je zadnjo na ustnice in pil
6613 30|        ustnice in pil dolgo. Potem pa je izginil zopet v podstrešje.
6614 30|      podstrešje. Rahla omotica, ki mu je oglušila glavo bol, mu je
6615 30|             je oglušila glavo bol, mu je dela prijetno, in Luka je
6616 30|             je dela prijetno, in Luka je razmišljal mirno. ~Da jo
6617 30|              razmišljal mirno. ~Da jo je spodila, je jasno! Toda
6618 30|             mirno. ~Da jo je spodila, je jasno! Toda kaj je neki
6619 30|           spodila, je jasno! Toda kaj je neki počela z njo, kako
6620 30|            neki počela z njo, kako jo je spravila od hiše. Blazna
6621 30|        spravila od hiše. Blazna misel je zasekala Luki v možgane. ~"
6622 30|               v možgane. ~"Ciganom jo je prodala!" ~Kdo ve, kako
6623 30|               prodala!" ~Kdo ve, kako je prišel Luka na to misel.
6624 30|                Toda neovrgljiva se mu je zdela. Saj so se res zadnje
6625 30|               prav včeraj zjutraj jih je bilo nekaj na Peči. ~In
6626 30|             In čim dalje, tem jasneje je bilo Luki: ~"Ciganom jo
6627 30|               bilo Luki: ~"Ciganom jo je prodala!" ~Tedaj je Luka
6628 30|        Ciganom jo je prodala!" ~Tedaj je Luka naslonil glavo na kolena
6629 30|     nerazločne besede pred se. Hipoma je izvlekel izza nedrij nekih
6630 30|       narezovati, drobno in pazno. Ko je vse narezal, je vtaknil
6631 30|             pazno. Ko je vse narezal, je vtaknil narezano v nedra
6632 30|          nedra in vstal. Kakor tat se je splazil doli in stopil v
6633 30|              sobo. Iščoč slepega okna je spoznal, da ni v pravi sobi.
6634 30|             da ni v pravi sobi. Tedaj je obvisel njegov pogled na
6635 30|            ostankih blaga. Sklonil se je, jih pobral in jih pritisnil
6636 30|           Toda nekaj hipov pozneje mu je bilo lice zopet temno, in
6637 30|           lice zopet temno, in skočil je iz sobe, planil proti Katrini
6638 30|           zaprl za seboj vrata. Naglo je segel v slepo okno, pritisnil
6639 30|               na ustnice in pil. Nato je začel z mrzlično naglico
6640 30|      steklenico. ~Nekaj hipov pozneje je lezel v podstrešje. Ob zadnji
6641 30|     podstrešje. Ob zadnji stopnici se je spotaknil in udaril s čelom
6642 30|               čelom ob tla. Pobral se je, niti čutil ni, da mu obliva
6643 30|              lice gorak curek. Zlezel je v svoj kot in se vrgel na
6644 30|               Nekaj trenotkov pozneje je spal ko mrtev. Rdeča lisa
6645 30|               ko mrtev. Rdeča lisa mu je ležala na bledem obrazu,
6646 30|           izmučenem do smrti. Podoben je bil bolj mrliču, kakor živemu
6647 30|                          Tisti čas se je vršila glavna obravnava
6648 30|            zapuščinski pravdi, katero je bila začela Anica sicer
6649 30|              nekam pozno, toda, kakor je bila doznala, še vedno ne
6650 30|       prepozno. Bog vedi, kaj in kako je prišlo, da je bilo sodišče
6651 30|             kaj in kako je prišlo, da je bilo sodišče nekako zavleklo
6652 30|              zavleklo zadevo, tako da je tožba Aničina izgledala
6653 30|       nameravala storiti, toda storil je to za njo odvetnik, meneč,
6654 30|               njo odvetnik, meneč, da je to edini način, kako bi
6655 30|         spodnesli tla nasprotnici, ki je sicer zelo previdno tudi
6656 30|             svojega odvetnika. ~Anica je bila popolnoma prepričana
6657 30|      prepričana o svoji zmagi. Zvesta je ostala svoji življenjski
6658 30|              v vseh križih. Obenem se je vživela vse bolj v misel,
6659 30|          vživela vse bolj v misel, da je tudi postavno ona dedinja;
6660 30|             postavno ona dedinja; saj je njen mož staro oporoko preklical.
6661 30|           preklical. Samo smrt, ki ga je prehitela, mu je iztrgala
6662 30|                ki ga je prehitela, mu je iztrgala pero iz rok. ~Tudi
6663 30|           pero iz rok. ~Tudi odvetnik je izkušal uveljaviti to točko.
6664 30|              lahko dobiti, zlasti ker je Katrin zagovornik v neskončnost
6665 30|               dovoljno zadostnost, da je pokojnik vsled tega Aničinega
6666 30|         ukrenil tako v oporoki, kakor je ukrenil. ~Po dolgem in mučnem
6667 30|         dolgem in mučnem zasliševanju je sodišče razsodilo, da je
6668 30|              je sodišče razsodilo, da je oporoka v prvi točki neovrgljiva,
6669 30|            prvi točki neovrgljiva, to je, da je smatrati Katro za
6670 30|          točki neovrgljiva, to je, da je smatrati Katro za glavno
6671 30|              omoži ali ne. Tudi se ji je dovolila vknjižba na račun
6672 30|         slišala več. ~"Izgubila sem," je pomislila. Odvetnik ji je
6673 30|             je pomislila. Odvetnik ji je rekel, da mora rekrutirati.
6674 30|              ni. Z nekako odločnostjo je govorila sama pri sebi: ~"
6675 30|               pri sebi: ~"Tedaj ko mi je umiral Jurko, sem se naučila
6676 30|               Anica?" Ob tej misli se je stresla in izkušala misliti
6677 30|        misliti kaj lepšega. Vendar pa je vso pot od trga do Peči
6678 30|              čakati, čakati... ~In ko je prišla Anica na Peč, je
6679 30|               je prišla Anica na Peč, je čutila toliko utrujenost
6680 30|                da, žejo. Marjanica ji je prenesla domačega žganja.
6681 30|             domačega žganja. Sprva se je ustavilo Anici, vendar je
6682 30|             je ustavilo Anici, vendar je nalila v drugo in izpila,
6683 30|            drugo in izpila, in izpila je še tretji kozarček. ~"Pijanka!"
6684 30|              kozarček. ~"Pijanka!" se je smejala rahlo omočena pred
6685 30|               nalila znova. Marjanica je zmajala z glavo in odšla
6686 30|          obrisala par solz. ~Anica pa je šla v svojo sobo in legla
6687 30|            bila ubila žalosti. Predno je zaspala, se je domislila
6688 30|        žalosti. Predno je zaspala, se je domislila Lipeta. ~"Kaj
6689 30|               vedel, da sem pila?" ji je šinilo v glavo. Ali ni čutila
6690 30|             kakor Anici. Po obravnavi je odšla h Kranjcu. Imenitno
6691 30|          odšla h Kranjcu. Imenitno ji je dišalo kosilo. Ko je bila
6692 30|               ji je dišalo kosilo. Ko je bila popila par kozarcev
6693 30|          popila par kozarcev vina, se je razvnela in začela pogovor
6694 30|               v sobi. ~Ne dolgo potem je dala Katra celo za vino.
6695 30|              celo za vino. In tako se je miza okoli nje napolnila,
6696 30|          okoli nje napolnila, in soba je odmevala od smeha in krepkih
6697 30|               šaljivk. Tik h Katri se je bil zlizal in odrinil postavnega
6698 30|               polgosposki človek. Bil je oni mladi pisar iz odvetnikove
6699 30|     odvetnikove pisarne, oni isti, ki je bil nasproti Anici precej
6700 30|           Anici precej vljuden. Sedaj je sedel ob Katri. ~"Gospa,
6701 30|            ali ste že bili na Bledu?" je vpraševal zanosno. ~"Kaj
6702 30|            zanosno. ~"Kaj meni Bled!" je odgovorila Katra. ~"Oh,
6703 30|          Katra. ~"Oh, gospa, na Bledu je krasno," je navduševal ženo
6704 30|           gospa, na Bledu je krasno," je navduševal ženo pisar in
6705 30|          pisar in pil hlastno. In ker je pil hlastno, da bi se ojunačil
6706 30|               poprosil ženo posojila, je v tej zmedi pil preveč,
6707 30|            tako daleč samega sebe, da je začel ponujati sam Katri
6708 30|             sam Katri posojilo. ~Tako je bilo minilo že dokaj popoldneva.
6709 30|            popoldneva. Kdo ve, kje že je bil izvohal neki godec veselo
6710 30|            družbo pri Kranjcu. Prišel je ravno prav. Katra je ljubila
6711 30|           Prišel je ravno prav. Katra je ljubila godce in godbo.
6712 30|       spomnila ni. V plesu in veselju je prišel mrak. Tedaj je vstopil
6713 30|         veselju je prišel mrak. Tedaj je vstopil Lipe v sobo. Nekako
6714 30|            Lipe v sobo. Nekako debelo je pogledal, ko je zapazil
6715 30|         Nekako debelo je pogledal, ko je zapazil Katro. ~Ta ga je
6716 30|              je zapazil Katro. ~Ta ga je poklicala k mizi in mu silila
6717 30|             in mu silila piti. Hlapec je bil žejen in se ni branil.
6718 30|               in se ni branil. Obenem je bil radoveden, kako neki
6719 30|              bil radoveden, kako neki je s pravdo, in je vse poizvedel
6720 30|             kako neki je s pravdo, in je vse poizvedel od Katre.
6721 30|               poizvedel od Katre. Bil je nenavadno resen. Toda Katra
6722 30|            tega ni zapazila. Odkar ga je poznala, je bil vedno resen.
6723 30|        zapazila. Odkar ga je poznala, je bil vedno resen. Katra je
6724 30|             je bil vedno resen. Katra je bila zelo dobre volje, in
6725 30|            dobre volje, in tako se ji je porodila drzna misel. ~"
6726 30|          misel. ~"Ali veš kaj, Lipe," je rekla, "že davno sem mislila
6727 30|                 Ne, mati, ne gre," se je smejal fant, "kaj se ne
6728 30|             več na Peči." ~"Tako?" se je začudil on. Ona pa je govorila
6729 30|              se je začudil on. Ona pa je govorila tako o Tomažu,
6730 30|              v njej. ~"Pridi na Peč!" je ponovila, "pa še danes,
6731 30|            danes, če hočeš!" ~"Kako," je odvrnil, "če mi je tu dobro,
6732 30|             Kako," je odvrnil, "če mi je tu dobro, pa Kranjc me tudi
6733 30|                 Tisto meni prepusti!" je dejala. "Ali greš? Če greš,
6734 30|             in skupaj!" ~"Naj pa bo!" je dejal fant in pristavil: "
6735 30|             te podila, ne!" ~In Katra je vstala in se pogovorila
6736 30|              Kranjcem. Po dolgem času je prišel ta k Lipetu in mu
6737 30|               kupujejo." In nagnil se je k njegovemu ušesu in dejal: ~"
6738 30|         teleta so zdaj draga." ~"Hm," je odvrnil hlapec, "sem pa
6739 30|               ko sem mislil." ~Kranjc je izplačal hlapca in dejal: ~"
6740 30|              pijačo boš dal." ~"Dam!" je odvrnil hlapec. Tako je
6741 30|               je odvrnil hlapec. Tako je bil Lipe na čuden način
6742 30|            tega ni več. Po noči že se je vozil s Katro proti Peči.
6743 30|               s Katro proti Peči. Ona je bila razigrana in je govorila
6744 30|              Ona je bila razigrana in je govorila vso pot. Lipe je
6745 30|             je govorila vso pot. Lipe je prikimaval, toda poslušal
6746 30|             prikimaval, toda poslušal je ni. Premišljal je čudne
6747 30|            poslušal je ni. Premišljal je čudne poti, ki jih hodi
6748 30|               hodi človek. Premišljal je nadalje to čudno zgodovino
6749 30|               zgodovino Peči in vesel je bil: ~"Vozim se domov,"
6750 30|               bil: ~"Vozim se domov," je ponavljal sam pri sebi.
6751 30|       ponavljal sam pri sebi. Ob enem je z veliko ljubeznijo mislil
6752 30|              eno bitje na Peči. "Ti," je govoril sam pri sebi. "Morda
6753 30|          pošilja, da ne obupaš. Morda je tako zapisano, da se ne
6754 30|                ne jaz več." ~Potem se je Lipe zopet domislil onega,
6755 30|              domislil onega, ki se mu je bilo pripetilo zjutraj. ~
6756 30|            zjutraj. ~Na potu iz mesta je bil srečal Jerico in jo
6757 30|               seboj v gostilno. Dekle je bilo do smrti trudno. Ko
6758 30|              bilo do smrti trudno. Ko je bil izvedel od dekleta,
6759 30|             jo zapodili s Peči, se mu je silno zasmilila. Toda sam
6760 30|               naj stori za njo. Pa mu je prišla gostilničarka na
6761 30|         službo. Nekaj ur pozneje Lipe je bil ravno zapregel je bil
6762 30|            Lipe je bil ravno zapregel je bil povprašal po taki in
6763 30|           taki deklici mlad fant. Bil je Anže. ~Lipe je vžil še to
6764 30|              fant. Bil je Anže. ~Lipe je vžil še to veselje, da je
6765 30|             je vžil še to veselje, da je videl, kako se imata otroka
6766 30|               imata otroka rada. Nato je odšel. In zdaj se vozi na
6767 30|             na ono isto Peč, s katere je bil tako brez vzroka odslovljen. ~
6768 30|              Pri misli "prijatelj" se je Lipe sicer rahlo zganil.
6769 30|          čudno spravo Katrino. "Nocoj je pijana," je mislil, "jutri
6770 30|           Katrino. "Nocoj je pijana," je mislil, "jutri bo drugače
6771 30|               mislila." ~Potolažil se je sicer, da je on storil svojo
6772 30|             Potolažil se je sicer, da je on storil svojo dolžnost.
6773 30|          storil svojo dolžnost. Če se je prenaglila Katra, naj si
6774 30|            naj si to sama pripiše. On je ni prosil, stavil je pogoje
6775 30|               On je ni prosil, stavil je pogoje in te je sprejela,
6776 30|                stavil je pogoje in te je sprejela, in dobro je tako. ~"
6777 30|              te je sprejela, in dobro je tako. ~"Jih bo držala!"
6778 30|               tako. ~"Jih bo držala!" je dejal sam pri sebi. Dovolj
6779 30|               sam pri sebi. Dovolj jo je poznal. Ko so zavili okoli
6780 30|         zavili okoli zadnjega ovinka, je stal tam sredi ceste mož
6781 30|             ni hotel umakniti. Voznik je kriknil. ~"Povozi ga!" je
6782 30|             je kriknil. ~"Povozi ga!" je viknila Katra. ~Tedaj je
6783 30|              je viknila Katra. ~Tedaj je mož odskočil, pobral kamen
6784 30|            pognal za vozom. ~"Tomaž!" je pripomnil Lipe. ~"Judež!"
6785 30|             pripomnil Lipe. ~"Judež!" je dejala Katra. Lipeta je
6786 30|               je dejala Katra. Lipeta je streslo... ~ ~
6787 31|              Spomin~Pred davnim časom je bila postala srečna dedinja
6788 31|           gospodu -- Marjanica. Sicer je bila podarila vso svojo
6789 31|             dobrega gospoda, kateremu je služila par let, in je zato
6790 31|       kateremu je služila par let, in je zato ni pozabil v oporoki,
6791 31|            zato ni pozabil v oporoki, je ohranila zase stensko uro,
6792 31|              starih časov: vselej, ko je ura bila, je prišla izza
6793 31|               vselej, ko je ura bila, je prišla izza ozadja mala
6794 31|             se zopet skrila. S to uro je imela Marjanica mnogo križev.
6795 31|          Marjanica mnogo križev.Sprva je šla dobro, potem je zastajala,
6796 31|             Sprva je šla dobro, potem je zastajala, v naslednjih
6797 31|       zastajala, v naslednjih mesecih je zopet hitela, kakor da hoče
6798 31|            doteči zamujeno. Končno pa je ura popolnoma obstala, in
6799 31|                in na pisani lutki, ki je čakala v zasedi in ni nič
6800 31|              nič več pozdravljala, se je nabral prah. Drzen pajek
6801 31|           nabral prah. Drzen pajek si je izbral rdečo čako za pilot,
6802 31|            rdečo čako za pilot, kamor je pripel okusno in varno svojo
6803 31|             mrežo. ~Tistega dne pa se je pajek debelo prestrašil.
6804 31|           debelo prestrašil. Lutka se je zazibala. Starikav, toda
6805 31|            Starikav, toda glasen zvok je dvanajstkrat zabrnel, in
6806 31|        dvanajstkrat zabrnel, in lutka je stopila v ospredje ter se
6807 31|           poklonila. Huje od pajka se je začudila in prestrašila
6808 31|          prestrašila Marjanica. Komaj je bila zaspala, ko jo je zbudil
6809 31|          Komaj je bila zaspala, ko jo je zbudil nenavadni šum. Ko
6810 31|           zbudil nenavadni šum. Ko se je nekoliko zavedla, je poslušala:
6811 31|               se je nekoliko zavedla, je poslušala: da, to je bilo
6812 31|         zavedla, je poslušala: da, to je bilo sedaj popolnoma slišno.
6813 31|               popolnoma slišno. Nekje je nihalo venomer: eden, dva,
6814 31|              eden, dva!... ~Marjanica je na vse prej mislila, nego
6815 31|              na uro. V silni plahosti je prevrgla uro in planila
6816 31|          enakomerni glasovi. Prižgala je luč in z nekako sveto grozo
6817 31|               grozo opazovala uro, ki je bila začela iti tako sama
6818 31|                  Da ni le spomin!" se je stresla Marjanica in skočila
6819 31|           Nekaj pomeni, prav gotovo," je govorila sama pri sebi.
6820 31|               sama pri sebi. Znova jo je stresel mraz in je molila: ~"
6821 31|           Znova jo je stresel mraz in je molila: ~"Sveta Marija,
6822 31|            začeli peti prvi petelini, je Marjanica vendarle zaspala
6823 31|         Marjanica vendarle zaspala in je spala v pozno jutro. Zaman
6824 31|            spala v pozno jutro. Zaman je hodila lutka salutirat,
6825 31|            lutka salutirat, Marjanica je spala. ~* * * ~Tudi Anica
6826 31|             spala. ~* * * ~Tudi Anica je spala slabo. Zbudila se
6827 31|               spala slabo. Zbudila se je bila pozno popoldne. Čutila
6828 31|             pozno popoldne. Čutila se je popolnoma ubito, neprijeten
6829 31|              ubito, neprijeten duh ji je polnil usta, glava jo je
6830 31|              je polnil usta, glava jo je bolela, dušilo jo je v sobi.
6831 31|               jo je bolela, dušilo jo je v sobi. Toda dol v kuhinjo
6832 31|           sobi. Toda dol v kuhinjo jo je bilo sram iti, zakaj spomnila
6833 31|           sram iti, zakaj spomnila se je, da jo je Marjanica videla
6834 31|           zakaj spomnila se je, da jo je Marjanica videla piti. Kaj
6835 31|             mislila o njej. Čim dalje je mislila Anica na to, tem
6836 31|              to, tem neprijetnejše ji je bilo. Samo pred seboj jo
6837 31|              bilo. Samo pred seboj jo je bilo sram. Ona, Anica, je
6838 31|             je bilo sram. Ona, Anica, je li res padla tako globoko,
6839 31|              v žganju? ~"Nikoli več!" je stiskala obnemoglo z rokama
6840 31|              senci. Ni razumela, kako je to z njo. To je posledica,
6841 31|        razumela, kako je to z njo. To je posledica, je doumela končno,
6842 31|               z njo. To je posledica, je doumela končno, tega brezbožnega
6843 31|             ni molitve. Grešno stanje je kakor močvirje. Tako se
6844 31|               dolgo bo še mislila, da je to stanje njene duše nezdravo?
6845 31|     sramežljivost? Kdor okusi pijačo, je ne pusti več, in potem,
6846 31|            poreče Lipe o tebi? ~Anica je iskala opore in je ni našla.
6847 31|              Anica je iskala opore in je ni našla. In vprašala se
6848 31|              ni našla. In vprašala se je, zakaj misli vedno baš na
6849 31|               na Lipeta? Zakaj? Tu ji je postalo jasno: ne smela
6850 31|             me ponižuje. ~Dolgo še se je mučila Anica s takimi mislimi.
6851 31|          mislimi. Polagoma, po dolgem je začela plakati. Plakala
6852 31|               začela plakati. Plakala je nad svojo nemočjo in življenjem,
6853 31|          nemočjo in življenjem, ki ga je živela doslej. Zakaj ni
6854 31|              Pozno sicer, toda prišel je vendarle še to noč, potem,
6855 31|         vendarle še to noč, potem, ko je bila slišala priti Katro
6856 31|            priti Katro domov. Stopila je k oknu. V somraku se ji
6857 31|               k oknu. V somraku se ji je zazdelo, da vidi moža stati
6858 31|            doli na dvorišču. ~"Lipe!" je zašepetala in skočila v
6859 31|                sam satan!" ~V molitvi je vsnula. ~Zbudilo jo je glasno
6860 31|        molitvi je vsnula. ~Zbudilo jo je glasno vikanje. Planila
6861 31|               glasno vikanje. Planila je kvišku; bil je že dobršen
6862 31|                Planila je kvišku; bil je že dobršen dan. Hitro se
6863 31|              že dobršen dan. Hitro se je oblekla in stopila iz spalnice.
6864 31|             iz spalnice. Na stopnicah je zadela na Marjanico, ki
6865 31|               zadela na Marjanico, ki je strmela z nemo grozo napol
6866 31|               oblečena pred se. ~"Kaj je tebi?" jo je vprašala Anica. ~
6867 31|           pred se. ~"Kaj je tebi?" jo je vprašala Anica. ~Marjanica
6868 31|            vprašala Anica. ~Marjanica je pokazala z roko na Katrino
6869 31|             na Katrino sobo. Toda, ko je videla, da se je Anica obrnila
6870 31|             Toda, ko je videla, da se je Anica obrnila tja, je viknila
6871 31|              se je Anica obrnila tja, je viknila in skočila za njo: ~"
6872 31|             Ne hodite, ne hodite!" jo je vlekla Marjanica z vso silo
6873 31|            silo od vrat.  "Pusti me," je dejala Anica, "hočem videti!"
6874 31|                 V naslednjem trenotku je vstopila. Sredi sobe je
6875 31|               je vstopila. Sredi sobe je ležala Katra na hrbtu, napol
6876 31|             črna v obraz. Po bradi ji je tekel curek krvi, njene
6877 31|              v strop. Grozno grgranje je prihajalo ženi iz ust. ~
6878 31|              ženi iz ust. ~V tem hipu je pozabila Anica vseh okoliščin,
6879 31|         okoliščin, vsega jada. Videla je samo neizmerno trpečo sestro
6880 31|           sestro pred seboj. ~Skočila je h Katri in jo z velikim
6881 31|                  Marjanica, pomagaj!" je zaklicala, in res je prišla
6882 31|        pomagaj!" je zaklicala, in res je prišla tedaj Marjanica v
6883 31|             Katro na posteljo. ~Katri je bruhnilo nekaj krvi iz ust,
6884 31|             ječanje in grgranje se ji je trgalo iz grla. ~"O Bog,
6885 31|              iz grla. ~"O Bog, kaj ji je," je vzkliknila Anica, "
6886 31|            grla. ~"O Bog, kaj ji je," je vzkliknila Anica, "jezik
6887 31|           vzkliknila Anica, "jezik si je pregriznila." ~"Mrtvoud!"
6888 31|             pregriznila." ~"Mrtvoud!" je šepetala Marjanica. ~V tistem
6889 31|       Marjanica. ~V tistem hipu pa se je zgodilo nekaj tako groznega,
6890 31|               več prizora. ~V hipu se je pognala Katra kvišku. ~"
6891 31|                  me... zastrupila..." je slišala nejasno Anica, v
6892 31|              Anica, v naslednjem hipu je začutila, da ji je leglo
6893 31|               hipu je začutila, da ji je leglo okrog vratu z veliko
6894 31|            silo dvoje rok in izgubila je zavest... ~Nekaj ur pozneje
6895 31|           zavest... ~Nekaj ur pozneje je prišel zdravnik na Peč.
6896 31|             mogel več. V silnih mukah je umrla Katra, zadeta od mrtvouda.
6897 31|               iste bolezni, katere se je bala! Bog ve! ~Komaj je
6898 31|               je bala! Bog ve! ~Komaj je bil prišel zdravnik na Peč
6899 31|              na Peč in ogledal Katro, je stopil tja k onemu slepemu
6900 31|              onemu slepemu oknu, kjer je videl stati dvoje steklenic.
6901 31|            dvoje steklenic. Hipoma se je obrnil nenavadno vznemirjen,
6902 31|              takoj županu. ~Marjanica je izročila list županu. ~Zdravnik
6903 31|       izročila list županu. ~Zdravnik je dal prinesti mleka in začel
6904 31|             ni prišel do tega. Predno je mogel izprati ženi želodec,
6905 31|              izprati ženi želodec, jo je zadela kap. ~Prav tedaj
6906 31|              pred sobo. ~Vpričo njiju je preiskal zdravnik vsebino
6907 31|             vsebino steklenice. ~"Kaj je?" je vprašal orožnik. ~"
6908 31|        vsebino steklenice. ~"Kaj je?" je vprašal orožnik. ~"Mišjak!"
6909 31|           vprašal orožnik. ~"Mišjak!" je odgovoril zdravnik. ~"Potem
6910 31|           odgovoril zdravnik. ~"Potem je bila zastrupljena!" ~"Zato
6911 31|               Zato sem vas poklical," je odvrnil zdravnik. ~* * * ~
6912 31|               zdravnik. ~* * * ~Tedaj je Anica divje zaplakala. Pred
6913 31|             divje zaplakala. Pred njo je stal orožnik in ji velel,
6914 31|             da mora z njim. ~Razumela je. ~"Vi mislite, da sem jo
6915 31|              mislite, da sem jo jaz?" je vprašala. ~"Mi vemo!" je
6916 31|              je vprašala. ~"Mi vemo!" je dejal trdo orožnik. ~"Tako,"
6917 31|          dejal trdo orožnik. ~"Tako," je viknila Anica, "vi veste!"
6918 31|            Anica, "vi veste!" Orožnik je videl, da se opoteka, in
6919 31|           videl, da se opoteka, in jo je podprl. ~"Jaz vas moram
6920 31|              vas moram odpeljati," se je opravičeval. ~Anica se je
6921 31|             je opravičeval. ~Anica se je vzravnala. ~"Odpeljite me,
6922 31|             me, pa jaz sem nedolžna!" je rekla. Nekaj hipov pozneje
6923 31|            rekla. Nekaj hipov pozneje je šla z orožnikom po bregu
6924 31|              Nekak prezirljiv smeh ji je ležal na licu in hitela
6925 31|               ležal na licu in hitela je, da jo je orožnik komaj
6926 31|              licu in hitela je, da jo je orožnik komaj dohajal... ~ ~
6927 32|             vse to samo sanje, ali pa je bila bridka resnica? Anica
6928 32|            bila bridka resnica? Anica je dvignila glavo in se ozrla.
6929 32|              se ozrla. Motna svetloba je prihajala skozi zamreženo
6930 32|               okno v celico, v kateri je sedela. Nekje zunaj je zamolklo
6931 32|         kateri je sedela. Nekje zunaj je zamolklo grmelo, in Anica
6932 32|             zamolklo grmelo, in Anica je slišala od nekod glasno
6933 32|        padanje rosnih kapelj. Stopila je k oknu. Neznano dvorišče
6934 32|                Neznano dvorišče se ji je pojavilo pred očmi. Torej
6935 32|             pojavilo pred očmi. Torej je res, torej je vendar le
6936 32|             očmi. Torej je res, torej je vendar le res! Ona je v
6937 32|           torej je vendar le res! Ona je v zaporu. Osumljena je,
6938 32|            Ona je v zaporu. Osumljena je, da je zavdala svoji tašči.
6939 32|              zaporu. Osumljena je, da je zavdala svoji tašči. In
6940 32|              svoji tašči. In Anica se je stresla pri misli na prizor,
6941 32|            pri misli na prizor, ki ga je bila doživela. Kdo jo je
6942 32|              je bila doživela. Kdo jo je rešil iz rok umirajoče?
6943 32|       umirajoče? Z drhtečimi prsti se je dotipala vratu. Silno se
6944 32|              dotipala vratu. Silno se je vznemirila, strah jo je
6945 32|               je vznemirila, strah jo je obšel, ko je bila tako sama
6946 32|     vznemirila, strah jo je obšel, ko je bila tako sama v sobi. ~"
6947 32|           sobi. ~"Marjanica, kje si?" je zaklicala. Kmalu nato so
6948 32|               odprla, in postaran mož je stopil v celico: ~"Ali kaj
6949 32|                  Ali kaj želite? Da!" je stegnil roko, da sprejme
6950 32|               mi pripeljite, strah me je!" Starec je prikimal z glavo;
6951 32|      pripeljite, strah me je!" Starec je prikimal z glavo; Anica
6952 32|               prikimal z glavo; Anica je čutila, da je ni umel. ~"
6953 32|            glavo; Anica je čutila, da je ni umel. ~"Kaj bo z menoj?"
6954 32|              umel. ~"Kaj bo z menoj?" je vprašala. ~Starec se je
6955 32|               je vprašala. ~Starec se je nasmehnil, razumel je, da
6956 32|              se je nasmehnil, razumel je, da nima denarja. Tudi to
6957 32|           nima denarja. Tudi to se mu je pripetilo in še večkrat.
6958 32|              sedeli že tu, in z vsemi je delal enako. Zanj niso bili
6959 32|               sem se niso vračali. On je bil njihov paznik in njihov
6960 32|            njihov sluga. Prinašal jim je jedi in pijače, če so jo
6961 32|          pijače, če so jo plačali, če je niso, so se morali pač zadovoljiti
6962 32|             zavod. In da ni najbolja, je vedel starec, in zato je
6963 32|              je vedel starec, in zato je navadno stegnil roko, da
6964 32|              da sprejme denar. ~Anica je sedla na posteljo, mislila
6965 32|            sedla na posteljo, mislila je, da paznik ne sme govoriti.
6966 32|            sme govoriti. In starec se je oddaljil. Sama vase pogreznjena
6967 32|       oddaljil. Sama vase pogreznjena je sedela Anica dolgo. Ko se
6968 32|             sedela Anica dolgo. Ko se je bilo zvečerilo, je legla.
6969 32|              Ko se je bilo zvečerilo, je legla. Bila je trudna, trudna.
6970 32|             zvečerilo, je legla. Bila je trudna, trudna. Prišel je
6971 32|             je trudna, trudna. Prišel je bil oni paznik in ji prinesel
6972 32|               prinesel večerje. Ni se je dotaknila. Tako je ležala
6973 32|              Ni se je dotaknila. Tako je ležala v noči bedna in brez
6974 32|          daljše noči. Prihodnje jutro je zavžila nekaj. Kmalu nato
6975 32|             zavžila nekaj. Kmalu nato je prišlo po njo par paznikov
6976 32|               pisalni mizi, za katero je sedel mlad, rdečeličen gospod
6977 32|           zlatimi naočniki. Nehote mu je Anica zaupala. Prijeten
6978 32|            Anica zaupala. Prijeten ji je bil. Plašilo jo je le ono
6979 32|        Prijeten ji je bil. Plašilo jo je le ono nemirno podrhtavanje
6980 32|    podrhtavanje njegovih obrvi, ko jo je gledal in položil pred se
6981 32|               polo papirja. ~Potem se je začelo izpraševanje, da
6982 32|            začelo izpraševanje, da li je ona ta in ta, koliko je
6983 32|               je ona ta in ta, koliko je stara in tisoč malih reči. ~"
6984 32|              pa veste, zakaj ste tu?" je vprašal hipoma sodnik. Prikimala
6985 32|              hipoma sodnik. Prikimala je z glavo in rekla: "Vi mislite,
6986 32|                   Vi torej trdite, da je niste!" ~"Trdim!" Jok jo
6987 32|              niste!" ~"Trdim!" Jok jo je posilil. "Gospod sodnik,"
6988 32|             posilil. "Gospod sodnik," je govorila ihte, "kako morete
6989 32|         zadnjič v taščini sobi?" ~"Ko je umirala," je odvrnila Anica. ~"
6990 32|              sobi?" ~"Ko je umirala," je odvrnila Anica. ~"Da, da,
6991 32|               tisti dan prej?" ~"Ne!" je dejala Anica krepko. ~"Tako!
6992 32|                 Tako! Vi niste bili!" je dejal ko za se sodnik. ~
6993 32|             ko za se sodnik. ~In tako je šlo dalje, da li ni bila
6994 32|             njo grdo, kakšne misli da je imela Anica o Katri. Kako,
6995 32|               Anica o Katri. Kako, da je tožila na razveljavljenje
6996 32|      razveljavljenje oporoke, kdaj se je vrnila domov, s kom da je
6997 32|             je vrnila domov, s kom da je potem govorila, kaj da je
6998 32|             je potem govorila, kaj da je delala. ~Tedaj se je Anica
6999 32|               da je delala. ~Tedaj se je Anica nemirno premaknila.
7000 32|            nemirno premaknila. Videla je sodniku nemirno podrhtavati