Chapter

1001 4 |              našla skupaj. In čim več je doznala Anica od dečka o
1002 4 |              o Peči, tem radovednejša je bila, čemu je žalosten.
1003 4 |            radovednejša je bila, čemu je žalosten. In ko je zvedela,
1004 4 |               čemu je žalosten. In ko je zvedela, da nima na Peči
1005 4 |           Peči nikakih znancev, se ji je celo zasmilil. In molčala
1006 4 |             celo zasmilil. In molčala je. Drugi dan pa je rekla: ~"
1007 4 |              molčala je. Drugi dan pa je rekla: ~"Ali nimaš mame?" ~"
1008 4 |             Ali nimaš mame?" ~"Imam!" je odvrnil dečko. Glas mu je
1009 4 |             je odvrnil dečko. Glas mu je bil tožen in Anica ni mogla
1010 4 |               Tudi jaz nimam družbe," je rekla, "pa mi je vseeno.
1011 4 |             družbe," je rekla, "pa mi je vseeno. Mi je ljubše pri
1012 4 |           rekla, "pa mi je vseeno. Mi je ljubše pri mamici. Moja
1013 4 |               pri mamici. Moja mamica je dobra." ~Fant je molčal
1014 4 |               mamica je dobra." ~Fant je molčal in gledal nekam preko
1015 4 |           nekam preko vasi. V hipu pa je obstal in rekel: ~"Veš kaj,
1016 4 |         enkrat pri nas."  "Ali smem?" je zadrhtelo v nji. ~Prikimal
1017 4 |            zadrhtelo v nji. ~Prikimal je in se zopet zagledal pred
1018 4 |         zagledal pred se, in obraz mu je bil zelo žalosten. ~"Ne,"
1019 4 |             bil zelo žalosten. ~"Ne," je rekla Anica, "morda ne bo
1020 4 |               tvoji mamici." ~Ozrl se je nanjo, in žalosten smeh
1021 4 |            nanjo, in žalosten smeh mu je zablodil mimo ustnic. ~"
1022 4 |           Mama se ne zmeni zame nič!" je rekel in povesil glavo,
1023 4 |            povesil glavo, kakor da ga je sram. Tako sta se ločila,
1024 4 |            sta se ločila, in Anica se je napravila v četrtek na Peč.
1025 4 |        četrtek na Peč. Tam na mostiču je stal deček in gledal v vodo.
1026 4 |               in gledal v vodo. Ko ga je poklicala, se je skoro prestrašil. ~"
1027 4 |                Ko ga je poklicala, se je skoro prestrašil. ~"Prišla
1028 4 |             solze čez lice. ~"Anica," je stokal, "povedal sem, pa
1029 4 |           stokal, "povedal sem, pa me je zapodila!" ~Prvikrat v življenju
1030 4 |                  Prvikrat v življenju je začutila Anica nekaj tako
1031 4 |          nekaj tako bridkotrpkega, da je komaj vedela, kaj je to.
1032 4 |               da je komaj vedela, kaj je to. Nehote so ji prišle
1033 4 |          prišle solze v oči. Pozabila je mahoma svojega lastnega
1034 4 |           obupa. ~"Nič ne de, Jurko," je rekla, "saj mi ni na tem.
1035 4 |              tako rekla!" ~Obrisal si je oči in rekel trdno, dasi
1036 4 |               in rekel trdno, dasi mu je glas rahlo drhtel razburjenja: "
1037 4 |              imaš ti rada. In zato mi je hudo. Še te želje ti ne
1038 4 |              ga polile solze in začel je segati v žepe in ji ponujati
1039 4 |                 V neizbrisnem spominu je ostal Anici ta dogodek.
1040 4 |              Anici ta dogodek. Odslej je gledala s toliko večjo vnemo
1041 4 |              vnemo proti Peči. Iskala je onega plahega dečka tam
1042 4 |              dečka tam gori, in če ga je zagledala, se ji je zdelo,
1043 4 |             če ga je zagledala, se ji je zdelo, da gleda tudi on
1044 4 |               na vas. In drugi dan ga je vprašala potem, ali je gledal,
1045 4 |             ga je vprašala potem, ali je gledal, ali ni? In z veselo
1046 4 |               z veselo živahnostjo ga je znala pridržati v vasi ali
1047 4 |              mostiča, posrečilo se ji je sčasoma spraviti ga začasno
1048 4 |               celo v veselje. In tako je bilo od leta v leto, dokler
1049 4 |      napravili iz otroka ženo. ~Komaj je bila Anica stara trinajst
1050 4 |          Anica stara trinajst let, ko je izgubila mater. Tedaj je
1051 4 |              je izgubila mater. Tedaj je šla v sosednjo vas služit
1052 4 |              in se vrnila stoprav, ko je bila teta tako zbolela,
1053 4 |             mogla niti iz postelje in je morala imeti pri sebi nekoga.
1054 4 |          imeti pri sebi nekoga. Tedaj je prišla streč Anica. Zato
1055 4 |           prišla streč Anica. Zato ji je teta zapustila svoje borno
1056 4 |           sliko božjega očesa. Ostala je po tetini smrti Anica v
1057 4 |          njenem stanovanju, in ker jo je bila mati naučila šivati,
1058 4 |               mati naučila šivati, se je lotila z malim prislužkom
1059 4 |             življenja, tem lažje, ker je bila prav tiste čase umrla
1060 4 |            mestne in kmečke službe se je čutila Anica preslabo, nasprotno
1061 4 |             Anica preslabo, nasprotno je bila šiviljskemu delu kmalu
1062 4 |             delo spodnjo obleko. Tako je bila Anica v svojih dvaindvajsetih
1063 4 |               župniško služabnico, ki je bila prišla počivat domov.
1064 4 |               počivat domov. Anica ji je odstopila del svoje sobice,
1065 4 |            sobice, stara služkinja pa je skrbela za kuhinjo. Tako
1066 4 |              skrbela za kuhinjo. Tako je zaživela Anica pol meščansko
1067 4 |           vendar molče priznavale, da je Anica "gosposka". Ona pa
1068 4 |              Anica "gosposka". Ona pa je ohranila vedno svojo skromnost.
1069 4 |              se ni vsiljevala. Živela je mirno in pošteno in vsakemu
1070 4 |           mirno in pošteno in vsakemu je rada pomagala, pela v cerkvi,
1071 4 |             njenih tovarišic. ~Pač se je zgodilo, da se je ta in
1072 4 |              Pač se je zgodilo, da se je ta in oni fant ozrl za njo,
1073 4 |              oni fant ozrl za njo, da je bil ta in oni prijazen z
1074 4 |               z njo. Njena resnost pa je vplivala na mlade fante
1075 4 |             ostali fantje tuji, kakor je ostala ona njim, in nemalo
1076 4 |            ostala ona njim, in nemalo je pazila nato njena stara
1077 4 |              žena, katere edina želja je bila še na svetu, da bi
1078 4 |            Anico za ta stan. Anica jo je mirno poslušala in rekla
1079 4 |              premisliti in trudila se je tudi, da dobro premisli.
1080 4 |       premisli. Pravi, trdni namen pa je izostal, in ko je bilo Anici
1081 4 |            namen pa je izostal, in ko je bilo Anici šestindvajset
1082 4 |              Anici šestindvajset let, je njeno življenje zahrepenelo
1083 4 |     zahrepenelo vse drugod. ~Tedaj se je bila čisto slučajno sešla
1084 4 |          Anici, in od prvega trenotka je bila popolnoma neprisiljena
1085 4 |            občevanju z Jurijem. In ko je nekega dne čudno nemiren
1086 4 |              ali se še spominja, kako je svoj čas želela na Peč,
1087 4 |            svoj čas želela na Peč, in je ona veselo prikimala, in
1088 4 |              ona veselo prikimala, in je on tedaj prijel njeno roko
1089 4 |               naj odgovori. Nehote se je ozrla na sivorjavo oko,
1090 4 |            ozrla na sivorjavo oko, ki je še vedno ko skrivnostna
1091 4 |         gotovo temotno bodočnostjo se je je polastil. Ko pa je ponoči
1092 4 |             temotno bodočnostjo se je je polastil. Ko pa je ponoči
1093 4 |              se je je polastil. Ko pa je ponoči zastonj molila očenaš
1094 4 |             ni hotel na njene oči, in je venomer videla pred seboj
1095 4 |               trokotnega očesa, tedaj je planila kvišku in rekla: "
1096 4 |                S Peči sem doma, če mi je namenjeno, da se vrnem glej
1097 4 |             kako znamenje." ~In tedaj je Anica zaspala in v snu je
1098 4 |             je Anica zaspala in v snu je videla mater. Iz cerkve
1099 4 |               videla mater. Iz cerkve je prišla, in ona Anica je
1100 4 |               je prišla, in ona Anica je šla za njo. Mati pa je šla
1101 4 |          Anica je šla za njo. Mati pa je šla po vasi in iz vasi po
1102 4 |             cesti in pri mostiču doli je obstala. "Ali ne greste
1103 4 |        obstala. "Ali ne greste gori?" je vprašala Anica. ~"Ne!" je
1104 4 |             je vprašala Anica. ~"Ne!" je odvrnila mati, "pojdi sama!" ~
1105 4 |             pojdi sama!" ~Teh sanj se je domislila Anica drugo jutro
1106 4 |              jutro in pod vtisom sanj je premišljala svoj korak.
1107 4 |      premišljala svoj korak. Toda kar je še bilo neodločnosti v nji,
1108 4 |           bilo neodločnosti v nji, jo je premagala nepopisna vdanost
1109 4 |           vdanost Jurijeva. Videla mu je na obrazu, da trpi neizrečene
1110 4 |       življenje njegovo. Od nekdaj ga je poznala, poznala njegovo
1111 4 |      usmiljenje z njim. To usmiljenje je skozi te čase pridobivalo
1112 4 |             posebno lice, in Anica si je z rdečico v obrazu končno
1113 4 |             končno le priznala, da ji je Juri najljubši, da ga ima
1114 4 |      najljubši, da ga ima rada, da ji je neskončno bliži od drugih
1115 4 |             obrazu poznala ni. Res se je zavedala, da si je ljubezen
1116 4 |             Res se je zavedala, da si je ljubezen v kolikor je Anica
1117 4 |              si je ljubezen v kolikor je Anica na to mislila predstavljala
1118 4 |             pomisleki so padli, ko se je drugega dne zopet ozrla
1119 4 |    podrhtevajoče ustnice. ~Prijela ga je za roko. "Juri!" je dejala
1120 4 |        Prijela ga je za roko. "Juri!" je dejala skoro trdo, in rdečica
1121 4 |             skoro trdo, in rdečica ji je plala v obraz, "takrat ni
1122 4 |             prav? Uboga sem!" ~Videla je, da je zardel in da so se
1123 4 |            Uboga sem!" ~Videla je, da je zardel in da so se mu prsi
1124 4 |            sreče. ~"Ti greš z menoj," je vprašal skoro šepetaje, "
1125 4 |             Juri! Ali smem?" ~"Smeš!" je skoro zakričal in v tistem
1126 4 |             zakričal in v tistem hipu je bil odšel. Dva dni ga ni
1127 4 |             ga ni bilo. Tretji dan se je vrnil. Bil je zelo bled,
1128 4 |           Tretji dan se je vrnil. Bil je zelo bled, in Anici se je
1129 4 |             je zelo bled, in Anici se je zdelo, da se trese, in ponudila
1130 4 |              se trese, in ponudila mu je stol. Poprosil jo je, bi
1131 4 |               mu je stol. Poprosil jo je, bi li ne hotela prinesti
1132 4 |              hotela prinesti vina. Ko je popil par kozarcev, se je
1133 4 |             je popil par kozarcev, se je okrepil in nasmehnil. Nikoli
1134 4 |              tako srečnega. ~"Anica," je dejal, "v nedeljo naju okličejo!" ~"
1135 4 |             naju okličejo!" ~"Že?" se je začudila. ~"Enkrat za trikrat!"
1136 4 |       začudila. ~"Enkrat za trikrat!" je nadaljeval. ~"Zakaj?" je
1137 4 |              je nadaljeval. ~"Zakaj?" je vprašala. ~"Ker jaz želim,"
1138 4 |           vprašala. ~"Ker jaz želim," je dejal, "in če te lepo prosim!" ~
1139 4 |              te lepo prosim!" ~In ona je bila zadovoljna in stoprav
1140 4 |               stoprav na večer poroke je doznala, zakaj se mu je
1141 4 |               je doznala, zakaj se mu je tako mudilo. Na kateri način
1142 4 |            mudilo. Na kateri način pa je bil mater prisilil, tega
1143 4 |             ni vedela, ali mislila si je ... ~ ~
1144 5 |               zna kuhati~"Da, pri nas je veliko kuhe," je čebrljala
1145 5 |              pri nas je veliko kuhe," je čebrljala dekla Marjanica,
1146 5 |            rekli?" S temi besedami se je obrnila Marjanica proti
1147 5 |             Marjanica proti Anici, ki je pila zajtrk. ~"Nič nisem
1148 5 |           zajtrk. ~"Nič nisem rekla," je odvrnila Anica. ~"Sem mislila,
1149 5 |           mislila, da ste kaj rekli!" je povzela zopet besedo Marjanica. "
1150 5 |               po ušesih. In te Neže," je hipoma Marjanica izpremenila
1151 5 |           leno lenišče, to." Položila je par polen na ogenj, in dim
1152 5 |             polen na ogenj, in dim ji je bušnil v oči, da je zakašljala
1153 5 |            dim ji je bušnil v oči, da je zakašljala in si zakrila
1154 5 |               s predpasnikom. Nato pa je stopila v vežo in odšla
1155 5 |           odšla na dvorišče. Anica jo je slišala govoriti zunaj. ~"
1156 5 |             da sem jo, Marjanica," se je šalil fant. "V prvi klopi
1157 5 |               klopi pri Sv. Valentinu je sedela včeraj pri sv. maši.
1158 5 |             kaj molila, ne, in sedela je celo mašo." ~"A tako!" je
1159 5 |             je celo mašo." ~"A tako!" je dejala Marjanica, "da sedi.
1160 5 |          Marjanica, "da sedi. In doma je toliko dela in vse naj sama
1161 5 |               naj svojega pogleda, ki je takšen ko otročja prešica." ~"
1162 5 |            sama mu povej, Marjanica," je odvrnil dobrodušno hlapec, "
1163 5 |            jaz sem za živino tu, Šime je za polje, ti pa za hišo." ~"
1164 5 |               za hišo." ~"Kaj za hišo je?" je razumela napačno Marjanica, "
1165 5 |             hišo." ~"Kaj za hišo je?" je razumela napačno Marjanica, "
1166 5 |               sliši in si zapomni, da je moj nos moj." ~"Moj nos
1167 5 |               moj nos moj." ~"Moj nos je moj!" je ponovila nekaj
1168 5 |              moj." ~"Moj nos je moj!" je ponovila nekaj tiše vračaje
1169 5 |            vračaje se v kuhinjo, kjer je našla Anico, ki si je dala
1170 5 |            kjer je našla Anico, ki si je dala opraviti okolu velikega
1171 5 |         polagali krme prešičem. Anica je bila vsula otrobi v posodo.
1172 5 |            otrobi v posodo. Marjanica je pristopila k nji in se ji
1173 5 |         prešiču ni zavrženo." In tiše je dostavila: "Samo ona ne
1174 5 |            ona ne sme videti, strašno je natančna!" ~Anica je zardela
1175 5 |          strašno je natančna!" ~Anica je zardela in se opravičevala: "
1176 5 |           Nerodna sem še " ~"Seveda," je prikimala Marjanica, "za
1177 5 |              za dvakrat seveda!" Nato je zmešala Marjanica krmo in
1178 5 |           posodo, da jo odnese. Anica je pristopila: ~"Poneseve skupaj!" ~"
1179 5 |             Poneseve skupaj!" ~"Kaj?" je vprašala Marjanica, in ko
1180 5 |             vprašala Marjanica, in ko je prijela Anica za eno ročico,
1181 5 |          prijela Anica za eno ročico, je nadaljevala: "A tako, vi
1182 5 |           krmo čez dvorišče. Na stogu je stal Tomaž. Bil je videti
1183 5 |              stogu je stal Tomaž. Bil je videti zaspan in pretegoval
1184 5 |               zaspan in pretegoval se je. Ko je ugledal ženski, se
1185 5 |               in pretegoval se je. Ko je ugledal ženski, se je zasmejal: ~"
1186 5 |              Ko je ugledal ženski, se je zasmejal: ~"Zdaj boš pa
1187 5 |                  Saj ti bi mi ne," se je očividno po uporabi desnega
1188 5 |         pomagal ven!" ~Hlapec se jima je približal in se prilizljivo
1189 5 |             ti pa ne posebno, Ančka," je dejal, "še nisi vajena.
1190 5 |              privadiš." ~In motril jo je z rokama v žepu in ošabno
1191 5 |         potresoval z levo nogo. Tedaj je prignal Lipe iz hleva živino,
1192 5 |             hleva živino, in Tomaž se je umaknil v vežo. Ženski pa
1193 5 |             prešičje korito. ~"Za dve je prav dovolj," je sopihala
1194 5 |               Za dve je prav dovolj," je sopihala Marjanica. ~"Saj
1195 5 |            težko ni, a v prste reže," je pripomnila Anica, otipaje
1196 5 |         zardele prste. ~"Reže, reže," je doumela Marjanica. "Pa po
1197 5 |       Marjanica. "Pa po zimi, po zimi je šele hudo. Vsi prsti otečejo,
1198 5 |             in ščiplje." In Marjanica je strahoma pogledala k nebu,
1199 5 |              prsti. ~"No, Vrana, no!" je vikal Lipe na mlado junico,
1200 5 |              Lipe na mlado junico, ki je rila naprej. Anica se je
1201 5 |              je rila naprej. Anica se je ozrla na fanta. Visok in
1202 5 |         podoben mlademu volu po moči, je stopal za živino. Njegov
1203 5 |         stopal za živino. Njegov glas je bil prijeten, in Anica je
1204 5 |             je bil prijeten, in Anica je nehote za strmela za njim. ~
1205 5 |               s kaj vljudnimi priimki je govorila Marjanica z njimi.
1206 5 |           vzela posodo. Tudi Anica se je obrnila za njo. Ko sta se
1207 5 |              se vračali čez dvorišče, je dvignila Anica svoje oči
1208 5 |      smehljajoč se ji obraz. Pokimala je veselo z glavo. ~"Kako si
1209 5 |             glavo. ~"Kako si pridna!" je dejal Juri, "jaz sem pa
1210 5 |       ravnokar vstal." ~"Le počakaj," je odvrnila Anica, "ti prinesem
1211 5 |            takoj kavo." Nekaka žalost je brnela iz njenih besed.
1212 5 |              Tako bled in mršav se ji je zdel možev obraz. Ali so
1213 5 |             bile tega rože krive, ali je bil res tako bled? Tedaj
1214 5 |               saj pridem takoj doli!" je zaklical mož. Tedaj se je
1215 5 |             je zaklical mož. Tedaj se je sunkoma odprlo na levi strani
1216 5 |            levi strani okno, in Anica je v tistem hipu prepoznala
1217 5 |         polzaspanih oči. Premagati se je morala, da ni povesila pogleda
1218 5 |            povesila pogleda in s silo je ublažila obličje, katero
1219 5 |        ublažila obličje, katero se ji je bilo v hipu zasenčilo z
1220 5 |              in zadrego, in zaklicala je: ~"Dobro jutro, mati!" ~
1221 5 |           jutro, mati!" ~Ali Katra se je umaknila z okna in se napravila,
1222 5 |             ni slišala ničesar. ~"Kaj je rekla?" je vprašala Marjanica. ~"
1223 5 |             ničesar. ~"Kaj je rekla?" je vprašala Marjanica. ~"Kaj
1224 5 |      Marjanica. ~"Kaj neki bo rekla!" je odvrnila žalostno Anica.
1225 5 |          Anica. Vrnivši se v kuhinjo, je hitela Anica pripravljat
1226 5 |               moža in taščo. Pogrnila je v sobi na mizi in postavila
1227 5 |            kavo in cukrom; prav tedaj je vstopil Juri in ji položil
1228 5 |          budila? Spanje ti dobro dé," je odvrnila žena. ~"Tak lenuh
1229 5 |              Tak lenuh ne smem biti!" je odvrnil mož in sedel. Stala
1230 5 |           odvrnil mož in sedel. Stala je ob mizi in ga gledala. ~"
1231 5 |               pa res dobro napraviš," je dejal on, "Marjanici je
1232 5 |               je dejal on, "Marjanici je vselej dišala po cikoriji." ~"
1233 5 |              Ali se ti zdi dobra?" se je nasmehnila žena, "ali res?"  "
1234 5 |             ali res?"  "Res!" ~Ona se je obrnila proti vratom. Iz
1235 5 |              proti vratom. Iz kuhinje je bilo čuti glasno vikanje.  "
1236 5 |              vikanje.  "Ali že greš?" je vprašal on. ~"Grem," je
1237 5 |               je vprašal on. ~"Grem," je odvrnila, "moram pomagati
1238 5 |        pomagati Marjanici!" ~"Ti," se je nasmehnil mož, "ali se hočeš
1239 5 |             Le pridno, Anica!" ~Anica je smehljaje se prikimala in
1240 5 |               prikimala in šla. Našla je v kuhinji Marjanico vso
1241 5 |                Šest sem ti jih dala," je vikala Marjanica. ~"Pet
1242 5 |               jih dala, pa jih štej," je vihtela Neža šop žlic proti
1243 5 |              ne smem zanesti nate. To je vse samo radi te neumne
1244 5 |         prisili, napravi narobe, " se je usipalo Marjanici iz ust
1245 5 |           vihteti z žlicami. Ko pa se je Marjanici zaletelo, je hipoma
1246 5 |             se je Marjanici zaletelo, je hipoma porabila to priložnost
1247 5 |        ješpren? O, le vprašaj Krivca. Je rekel, da naj se mu še enkrat
1248 5 |              mu še enkrat to pripeti, je rekel, da veš česen v ješprenu " ~"
1249 5 |           česen v ješprenu " ~"Kaaj?" je zatulila Marjanica posluživši
1250 5 |               slišali?" ~"Marjanica!" je bilo čuti iz sobe, in v
1251 5 |            čuti iz sobe, in v hipu se je Marjanica umirila. Ta hip
1252 5 |             Marjanica umirila. Ta hip je prišel za Anico, ki je bila
1253 5 |            hip je prišel za Anico, ki je bila stopila preje v kuhinjo,
1254 5 |              v kuhinjo, Juri. Iz sobe je bilo čuti drugikrat: ~"Marjanica!" ~"
1255 5 |         Marjanica!" ~"Ali mene hoče?" je vprašala Marjanica Jurija
1256 5 |              in Anico. ~"Tebe, tebe!" je škodoželjno prikimala Neža.
1257 5 |             prikimala Neža. Marjanica je šla v vežo in onstran v
1258 5 |         pustila vrata odprta. ~"Danes je mleko zopet prismojeno!"
1259 5 |           mleko zopet prismojeno!" se je hudovala Katra onstran. ~"
1260 5 |              Ježeš, pa ni mogoče," se je začudila Marjanica. ~"Pa
1261 5 |              začudila Marjanica. ~"Pa je," je sitnost stresala Katra, "
1262 5 |         začudila Marjanica. ~"Pa je," je sitnost stresala Katra, "
1263 5 |            gosposkih komedij." ~Anica je začutila, da ji stopa kri
1264 5 |               v lice. Skoro šepetajoč je vprašala Jurija: "Ali res
1265 5 |               res diši?" ~"Pojdi no," je odvrnil mož in ji stisnil
1266 5 |            mož in ji stisnil roko, ko je vstopila Katra in za njo
1267 5 |          morem vedeti. Premočno mleko je, predobro," je govorila
1268 5 |         Premočno mleko je, predobro," je govorila Marjanica in niti
1269 5 |          levico ste vstali, mati!" se je oglasil Juri. Katra ga je
1270 5 |             je oglasil Juri. Katra ga je namenoma preslišala in se
1271 5 |             delajo steljo?" ~"I, no," je pripomnila Neža, "saj so
1272 5 |              isti." ~"Vedno isti," se je zopet razjezila Katra, "
1273 5 |           zopet razjezila Katra, "ali je to odgovor?" Pogledala je
1274 5 |             je to odgovor?" Pogledala je na Anico in Jurija, češ,
1275 5 |          ravno taka zanikarneža; nato je pokazala na prazno posodo
1276 5 |           mesto tebe, Neža?" Molče se je pobrala Neža s posodo. ~"
1277 5 |             Kaj pa ti, Marjanica," se je obrnila nato Katra k dekli. ~"
1278 5 |           pojdem v klet in po obelo!" je rekla na desno uho prisluškujoča
1279 5 |     prisluškujoča Marjanica. Katra pa je stopila na vrata in se obrnila
1280 5 |             časa." ~"Grem v senožet," je odvrnil Juri in odšel z
1281 5 |           Juri in odšel z materjo, da je ostala Anica sama, dokler
1282 5 |            krompir. ~Tresoč se in tih je prilezel od nekod taščin
1283 5 |          Anici dobro jutro. Anica, ki je bila vzela obelo, da jo
1284 5 |           vzela obelo, da jo razseka, je pustila isto in mu nalila
1285 5 |           zajtrka. S tresočimi rokami je prijel starec posodo. ~"
1286 5 |              posodo. ~"Ali vas zebe?" je vprašala Anica. ~"Kaj ne
1287 5 |             piha pod streho vso noč!" je odvrnil mož. ~"Zakaj pa
1288 5 |              v oni sobici gori?" ~"Ta je za jabolka in zelje," je
1289 5 |              je za jabolka in zelje," je pripomnil pikro, "zelje
1290 5 |               Luke pa ni škoda!" Nato je mož prinesel skledo na usta
1291 5 |          skledo na usta in pil. Potem je vstal in lezel izza ognjišča
1292 5 |           vedno, pa še tega ni, in če je, pride in kriči, da bom
1293 5 |              Tako govoreč sam s seboj je šel na dvorišče. Anica pa
1294 5 |             šel na dvorišče. Anica pa je začela narezovati obelo.
1295 5 |            narezovati obelo. In tedaj je slišala Tomažev glas iz
1296 5 |               bi rad? Glej, Luka, tam je oreh. Naberi listja in ga
1297 5 |           diši ravno dobro, a za silo je tudi in kadi se prav tako." ~"
1298 5 |              Ali že spet kaj berači," je zaslišala nato Anica glas
1299 5 |                   Luka ne berači," se je norčeval Tomaž, "ali neumen
1300 5 |       gosposko." ~"O saj bi lahko, pa je vse zapravil," je pripomnila
1301 5 |           lahko, pa je vse zapravil," je pripomnila Katra in s tršim
1302 5 |               Katra in s tršim glasom je dostavila: "Poberi se, postopač." ~
1303 5 |           Poberi se, postopač." ~Nato je Anica slišala, da sta se
1304 5 |             približala hiši, in Katra je rekla: "Ali imaš kaj hudo
1305 5 |            kaj hudo dela?" ~"Že gre," je pripomnil dvoumno hlapec. ~"
1306 5 |              hlapec. ~"Preobleci se," je velela Katra, "pa doli k
1307 5 |            naj zapreže." ~"Tisto pa," je dejal fant, "pravzaprav
1308 5 |             Se vsaj izzračim." ~Katra je stopila v kuhinjo. Anica
1309 5 |              stopila v kuhinjo. Anica je rezala slanino in se ni
1310 5 |             in se ni ozrla na njo, ko je pristopila. ~"Za kaj pa
1311 5 |       pristopila. ~"Za kaj pa bo to?" je vprašala tašča. ~"Za kosilo!" ~"
1312 5 |           kosilo!" ~"Kaj? Za kosilo?" je zastokala tašča, "no, ti
1313 5 |           tašča, "no, ti pa znaš, ali je to za en obed. To je za
1314 5 |              ali je to za en obed. To je za trikrat, ljuba moja.
1315 5 |               gospodarila." ~"Saj nas je petnajst danes," je ugovarjala
1316 5 |               nas je petnajst danes," je ugovarjala Anica. ~Tedaj
1317 5 |              ugovarjala Anica. ~Tedaj je vstopila Marjanica. Katra
1318 5 |             vstopila Marjanica. Katra je potegnila Anici nož iz rok
1319 5 |              oddelila del obele. ~"To je za petnajst!" ~"Zelje pije
1320 5 |                 Zelje pije obelo," se je pritaknila Marjanica, "pa
1321 5 |              nekaj več!" ~"A tako, to je za zelje," je s še vedno
1322 5 |              A tako, to je za zelje," je s še vedno ogorčenim glasom
1323 5 |               tega ne poveš?" Nato se je obrnila k Marjanici: ~"Za
1324 5 |             pripravljaj nič." ~"Kaj?" je klicala Marjanica za odhajajočo. "
1325 5 |          delaj, če pa ne vem kaj. Kaj je pa rekla?" ~Anica ni pazila
1326 5 |               Ali ste tudi vi gluha," je očitala Marjanica. Anica
1327 5 |           očitala Marjanica. Anica ji je obrazložila reč. ~"Kaj?"
1328 5 |           obrazložila reč. ~"Kaj?" se je začudila Marjanica, "ne
1329 5 |             jedel? Seveda, objedel se je in bi rad prebiral." ~"Ne,
1330 5 |             rad prebiral." ~"Ne, ne," je mirila glasno Marjanico
1331 5 |              doma gresta." ~"Aha," se je še glasneje zgražala Marjanica, "
1332 5 |           Lepo te prosim, Marjanica," je prosila Anica, "govori tiho.
1333 5 |             kriči!" ~"Ali kričim?" se je zelo začudila dekla in umolknila.
1334 5 |             dekla in umolknila. Zunaj je bilo čuti žvižg in Tomažev
1335 5 |       potrgali." In nekaj hipov zatem je vstopil Tomaž z velikim
1336 5 |               Le lepo kuhajte vidve," je dejal modro in pomežiknil
1337 5 |     pomežiknil Anici. Marjanica pa se je ustopila predenj: ~"No,
1338 5 |                 Kar očistila me boš!" je odvrnil Tomaž. ~"Seveda,"
1339 5 |              Marjanica. ~"No, Anica," je pristopil hlapec. "To mi
1340 5 |              boš že naredila." ~Anici je udarila kri v lica. Silno
1341 5 |            kri v lica. Silno zoprn ji je bil nadležni človek. Ali
1342 5 |              človek. Ali premagala se je in dejala: ~"Če pa imam
1343 5 |      Marjanica." ~"Ti me boš, Anica," je silil hlapec, "zato ker
1344 5 |             se tako braniš." Dvignila je svoje lepe, resne oči in
1345 5 |      premerila od glave do nog, da mu je izginil zasmeh z usten. ~"
1346 5 |     gospodinja hlapcem obleko?" se ji je izvilo iz valujočih prsi. ~"
1347 5 |              Če tako misliš, seveda " je pripomnil in se zasmejal.
1348 5 |              in se zasmejal. Anica se je ozrla, za njo je stala Katra,
1349 5 |             Anica se je ozrla, za njo je stala Katra, in iz njenih
1350 5 |           jeze in zloželjnosti. Katra je pristopila k Tomažu in rekla: ~"
1351 5 |              rekla: ~"Naša gospodinja je prevzetna. Da pa ne porečeš,
1352 5 |               ti očistim jaz." ~Anici je udarila kri v glavo. Hlapec
1353 5 |         zapustila kuhinjo in Anica ju je slišala šepetati v veži
1354 5 |          sovražita in pomenjena sta," je mislila Anica, in solze
1355 5 |              ji privrele v oči. Tedaj je nož zaškrtal ob nekaj trdega,
1356 5 |       zaškrtal ob nekaj trdega, Anica je rahlo kriknila. Iz prsta
1357 5 |           rahlo kriknila. Iz prsta ji je divje curljala kri. ~"Oh,
1358 5 |                  Oh, ste nerodni!" se je začudila Marjanica, "vi
1359 5 |             tako vrezati." ~Marjanica je hitela povezovat krvaveči
1360 5 |           vrnila v kuhinjo. ~"Aha, to je za kazen," se je ponorčeval
1361 5 |              Aha, to je za kazen," se je ponorčeval Tomaž. ~"Saj
1362 5 |                 Saj nisi za kuhinjo," je piknila Katra nevesto, "
1363 5 |              sta bila odšla, Anica pa je sedla na ognjišče in zajokala. ~"
1364 5 |           zajokala. ~"Ali tako boli?" je vprašala usmiljeno Marjanica. ~"
1365 5 |             Marjanica. ~"Boli, boli!" je plakala Anica, nato je vstala
1366 5 |                je plakala Anica, nato je vstala burno in hitela gori
1367 5 |               v ogorčenosti in odporu je dvignila oči proti nebu,
1368 5 |        okvirju nad posteljo, in Anico je pretreslo do srca. Obrisala
1369 5 |        pretreslo do srca. Obrisala si je oči in ranjeno roko je dvignila
1370 5 |             si je oči in ranjeno roko je dvignila ko v molitvi proti
1371 5 |              zapusti me." In glava ji je klonila in Anica se je zamislila,
1372 5 |             ji je klonila in Anica se je zamislila, in vse davne
1373 5 |              mimo nje, in polagoma se je umirila in z zaupanjem je
1374 5 |             je umirila in z zaupanjem je dvignila še enkrat oči k
1375 5 |           sliki svoje mladosti. Tedaj je vstala in stopila k oknu
1376 5 |             podvihanimi rokavi. Anica je odstopila skoro plašna od
1377 5 |             ni prav!" ~In zdelo se ji je, da ne more prestati vpričo
1378 5 |        sivorjavega očesa, in odhitela je iz sobe, da pozabi prizor,
1379 5 |               da pozabi prizor, ki ga je videla na dvorišču. ~Tam
1380 5 |             na dvorišču. ~Tam doli pa je našla moža v prijateljskem
1381 5 |         pristopila k njima, temveč se je vrnila v kuhinjo k Marjanici
1382 5 |       govorico in se ji nasmihala, ko je Marjanica hvalila njeno
1383 5 |          marljivost; ali nasmihala se je tako žalostno, da je končno
1384 5 |               se je tako žalostno, da je končno še Marjanica izgubila
1385 6 |           noče~Deževno jesensko vreme je sedlo z veliko trdovratnostjo
1386 6 |       trdovratnostjo nad dolino. Bilo je zelo mrzlo in onstran nad
1387 6 |            mrzlo in onstran nad vasjo je bilo videti že s snegom
1388 6 |             gore, tu doli v nižavi pa je kuhala mrzla megla, da niso
1389 6 |             nabavijo drva za zimo, ki je bila očividno letos prihitela
1390 6 |              prezgodaj. Dan za dnevom je lezel enakomerno v megli,
1391 6 |             čemu ginejo. In vendar se je zdelo ljudem, da bi že bilo
1392 6 |              umiranja in dolgega časa je bilo vsepovsod, prav kakor
1393 6 |       vsepovsod, prav kakor tedaj, ko je bil kovač prikoval smrt
1394 6 |            prikoval smrt na hruško in je prišla v deželo žalost in
1395 6 |               dolgčas. Popolnoma tako je bilo sedaj, samo da ni bilo
1396 6 |            slavnega kovača nikjer, in je smrt kaj vljudno obiskovala
1397 6 |               dvoje mesecev, in Anica je čutila, da je trudna. Trudna
1398 6 |                in Anica je čutila, da je trudna. Trudna Peči in dela,
1399 6 |           življenja na Peči. Zdelo se je, da so ji lica upadla in
1400 6 |              upadla in obledela. A to je bilo samo včasih, ko sta
1401 6 |         žalost in zapuščenost. Pač pa je smeh docela izginil z njenega
1402 6 |               Bog, prav v dno duše mu je videla, da je trudnejši
1403 6 |             dno duše mu je videla, da je trudnejši od nje in da je
1404 6 |             je trudnejši od nje in da je ni reči, ki bi ga vzdramila.
1405 6 |                ki bi ga vzdramila. Če je ona hirala duševno, je mož
1406 6 |             Če je ona hirala duševno, je mož umiral, in ona je vedela
1407 6 |        duševno, je mož umiral, in ona je vedela to in mu ni mogla
1408 6 |               ni mogla pomagati. Zato je bilo treba nebotične moči,
1409 6 |               pa in njena dobra volja je krvavela dnevno pod bičem
1410 6 |               nadvlade. V teh dneh se je bila sprijateljila z malo
1411 6 |          mamice in tete. Razjokala se je in zvečer se je vrnila z
1412 6 |          Razjokala se je in zvečer se je vrnila z molčečo Jerico.
1413 6 |             molčečo Jerico. Nehote ji je bilo dete prirastlo k srcu.
1414 6 |      brezčutnosti na Jeričinem obrazu je izginil, ko je zaslišala
1415 6 |       Jeričinem obrazu je izginil, ko je zaslišala prijazno besedo
1416 6 |     navdušenosti zažarele. ~"Smrt! to je najlepše, kar si morem želeti,"
1417 6 |       najlepše, kar si morem želeti," je modrovalo mlado dekle, "
1418 6 |        modrovalo mlado dekle, "umreti je lepo, umreti za Boga." In
1419 6 |            umreti za Boga." In za hip je pristavila: "O srečni ljudje,
1420 6 |              kri za Kristusa." ~Tedaj je Jerica utihnila; opazila
1421 6 |              Jerica utihnila; opazila je, da je Anica ne posluša.
1422 6 |              utihnila; opazila je, da je Anica ne posluša. Anica
1423 6 |               Anica ne posluša. Anica je mislila vse nekaj drugega
1424 6 |          drugega in šele po dolgem se je zavedla in vprašala Jerico: ~"
1425 6 |                Živim rada, da trpim!" je dejala deklica. Anica se
1426 6 |              dejala deklica. Anica se je presenečena ozrla na njo.
1427 6 |          smrti? Kaj sploh ona ve, kaj je smrt? ~"Kaj drugega misli,
1428 6 |            drugega misli, Jerica," jo je karala Anica, "potem se
1429 6 |               dolgih letih spokorim," je zopet pripovedovala Jerica, "
1430 6 |    pripovedovala Jerica, "in tedaj me je strah in se zbudim in ne
1431 6 |              čudno v somrak, in Anica je potegnila deklico k sebi
1432 6 |          poljubila. ~Vtis tega večera je ostal cele tedne v spominu
1433 6 |             Vedno in vedno na novo ji je prišlo vprašanje: Kaj je
1434 6 |              je prišlo vprašanje: Kaj je smrt, ali je smrt res nekaj
1435 6 |           vprašanje: Kaj je smrt, ali je smrt res nekaj groznega,
1436 6 |            ali ni samo strah v nas in je smrt sama na sebi nekaj
1437 6 |              lepega? In nekega dne si je odgovorila Anica: "Jerica
1438 6 |               boji smrti, zakaj v nji je ljubezen velika in velika
1439 6 |               smo brez vere." ~In dan je minil za dnevom, ali pravega
1440 6 |              ni bilo za Anico. Čutila je, da ni najmanjšega razločka
1441 6 |            naravo, in skoro želela si je nekaj posebnega, groznega,
1442 6 |             in včasih celo pil, da ga je drugi dan bolela glava in
1443 6 |             drugi dan bolela glava in je kašljal po noči? Sivorjavo
1444 6 |              oko nad posteljo Aničino je gledalo zagonetno in žalostno
1445 6 |       žalostno v somrak, in Anica, ki je včasih dvignila k njemu
1446 6 |          včasih dvignila k njemu oko, je čutila, da ji je celo ta
1447 6 |           njemu oko, je čutila, da ji je celo ta slika nekam tuja,
1448 6 |            tuja, malomarna. ~Polagoma je začelo Anici postajati to
1449 6 |             stanje grozno in sklenila je, da hoče hoteti, a kod,
1450 6 |            tega sama ni vedela. ~Tako je bil prišel dan sv. Andreja,
1451 6 |              sv. Andreja, in tašča se je bila odpeljala v mesto,
1452 6 |               odpeljala v mesto, kjer je bil letni semenj, da nakupi
1453 6 |              zimo celi družini. Vzela je Jurija s seboj. Ko sta sedla
1454 6 |            seboj. Ko sta sedla v voz, je prišel za njima Tomaž. Katra
1455 6 |          prišel za njima Tomaž. Katra je velela počakati in rekla: ~"
1456 6 |            res, kakor se tiče, mati," je dejal Tomaž in sedel na
1457 6 |            temveč k zdravniku, ker ga je bila Anica lepo preprosila. ~
1458 6 |           lepo preprosila. ~Drugi dan je zagledala Anica, ko je prišla
1459 6 |            dan je zagledala Anica, ko je prišla doli v sobo, ogromen
1460 6 |               blaga. Pozno po noči se je bila vrnila Katra s sejma.
1461 6 |              blaga, ali proti desetim je bila vstala tašča in jo
1462 6 |                 To sem kupila, glej," je razkazovala kos za kosom
1463 6 |          tašča, "ali se ti ne zdi, da je trdno in lepo? Komaj še
1464 6 |              dobila to. Po goldinarju je. Boš sešila do nedelje,
1465 6 |          nimam, kaj bi si oblekla. To je za srajce, za Jurija. Pa
1466 6 |               napravi. Kaj hočeš, saj je le domač, in ti se razumeš
1467 6 |             in ti se razumeš na delo. Je le dobro, da ni treba tuje
1468 6 |             treba tuje šivilje, denar je drag in časa imaš dovolj!"
1469 6 |           časa imaš dovolj!" In Anica je kimala z glavo in gledala
1470 6 |              in ponavljala v duši: To je njej za obleko, to je za
1471 6 |              To je njej za obleko, to je za predpasnike, to je za
1472 6 |              to je za predpasnike, to je za zimske jopice, za srajce,
1473 6 |                za krilo, za hlače, to je za Jurija, za Tomaža, za
1474 6 |               za vse? In vse večji se je zdel kup blaga Anici in
1475 6 |              Anici in vse večji se ji je zdelo število ur, ki jih
1476 6 |           nedelje; drugo se ne mudi!" je zopet pripomnila tašča. ~
1477 6 |               tašča. ~Pri teh besedah je pogledala ostro Anici v
1478 6 |       založena z obleko. V treh letih je ne obnosiš." In žena je
1479 6 |               je ne obnosiš." In žena je z ostrim pogledom motrila
1480 6 |              motrila Aničino lice, da je postala nevesta zelo zbegana
1481 6 |        zbegana in ni rekla nič. To pa je moralo jeziti taščo in nekam
1482 6 |          jeziti taščo in nekam srdito je rekla: "Če ti pa ni prav,
1483 6 |         odstopim. Že potrpim." ~"Ne," je dejala sedaj Anica, "ni
1484 6 |             Anica, "ni treba!" Čutila je, da bi v hudi potrebi le
1485 6 |              od tašče, in nadejala se je skrivaj, da je Juri gotovo
1486 6 |            nadejala se je skrivaj, da je Juri gotovo kaj kupil zanjo.
1487 6 |             kaj kupil zanjo. Ali Juri je bil vstal precej rano in
1488 6 |               in Anica ni vedela, kaj je z njim. Tudi ji sinoči ni
1489 6 |             rekel ni besedice, kaj mu je svetoval zdravnik. Vendar
1490 6 |          svetoval zdravnik. Vendar pa je čakala, da govori zvečer
1491 6 |               zvečer z njim. In vzela je mero tašči in se lotila
1492 6 |            lotila dela. Prst, kjer se je bila vrezala, ji je zelo
1493 6 |           kjer se je bila vrezala, ji je zelo nagajal, in ko je sedela
1494 6 |             ji je zelo nagajal, in ko je sedela sključena v sobi,
1495 6 |           sedela sključena v sobi, jo je začelo zebsti v noge in
1496 6 |               noge in roke. In obenem je začutila silno zapuščenost
1497 6 |            zapuščenost in neznosno ji je bilo v sobi, polni vzduha
1498 6 |               kupljenem blagu. Čutila je nekak odpor proti vsemu,
1499 6 |                 V tem mučnem položaju je minil predpoldan, in popoldan
1500 6 |               predpoldan, in popoldan je bil še dolgočasnejši, ker