Chapter

1501 6 |              še dolgočasnejši, ker se je bila megla zgostila in je
1502 6 |             je bila megla zgostila in je bilo skoraj temno. Vendar
1503 6 |          minile hitreje, zakaj prišla je bila Marjanica in govorila
1504 6 |              in glasno. Pripovedovala je o nekem čudežu, ki se je
1505 6 |              je o nekem čudežu, ki se je bil zgodil v Lurdu in naštevala,
1506 6 |               naštevala, koliko ljudi je bilo ob tisti priliki zraven
1507 6 |         priliki zraven in koliko sveč je gorelo ter koliko duhovnikov
1508 6 |          gorelo ter koliko duhovnikov je šlo v sprevodu, da se je
1509 6 |              je šlo v sprevodu, da se je Jerici, ki je bila za pečjo
1510 6 |         sprevodu, da se je Jerici, ki je bila za pečjo in izbirala
1511 6 |           družbi s tema dvema bitjema je minil Anici popoldan. Samo
1512 6 |           Anici popoldan. Samo za čas je prestala z delom in si pomela
1513 6 |             in si pomela roke, ker jo je zeblo. ~Zgodaj se je bilo
1514 6 |               jo je zeblo. ~Zgodaj se je bilo zvečerilo. ~Po večerji
1515 6 |           bilo zvečerilo. ~Po večerji je Anica zopet vzela šivanje
1516 6 |            šivanje v roke. Neljubo ji je bilo šivanje, ali mislila
1517 6 |             bilo šivanje, ali mislila je, čim preje izgotovim, tem
1518 6 |              preje bom prosta. Ostala je bila sama v sobi in misli,
1519 6 |             se vrnile znova, in znova je mislila Anica na Jurija,
1520 6 |             svojega moža. In začutila je sedaj prav jasno nevoljo
1521 6 |            nevoljo nad njim: "Bolehen je in se ne varuje in mene
1522 6 |               ni mari, kaj delam. Ali je to prav?" S silo je krotila
1523 6 |               Ali je to prav?" S silo je krotila svojo žalost Anica,
1524 6 |               žalost Anica, hotela se je prisiliti, da ne bo huda
1525 6 |               to ni docela posrečilo, je jokala sama vase, brez solz
1526 6 |             svoji zapuščenosti. Tedaj je prišel Juri. Sedel je. Bil
1527 6 |           Tedaj je prišel Juri. Sedel je. Bil je videti truden in
1528 6 |            prišel Juri. Sedel je. Bil je videti truden in slabe volje.
1529 6 |            truden in slabe volje. Ona je molčala. ~"Ali ti ni kaj
1530 6 |                  Ali ti ni kaj prav?" je vprašal mož. ~Ozrla se je
1531 6 |             je vprašal mož. ~Ozrla se je z žalostnim pogledom nanj.
1532 6 |               pogledom nanj. On se ji je približal. ~"Anica, huda
1533 6 |                huda si, ker sem tak," je govoril. Ona ni vedela,
1534 6 |             ali se ji posmehuje. Zato je ostala nepremična, z očmi
1535 6 |            očmi vprtimi v delo. On pa je govoril kakor zase: ~"Ne
1536 6 |              sem z doma, tem lažje mi je. Samo da ne vidim Peči,
1537 6 |               to me razvedri." ~Tedaj je dvignila glavo in ga pogledala
1538 6 |         karajoče in proseče: ~"Kaj ti je rekel zdravnik?" ~"Oh,"
1539 6 |            rekel zdravnik?" ~"Oh," se je nasmehnil, "ne boj se! Glej,
1540 6 |          živim dobro in redno." ~"Ali je to res?" je vprašala in
1541 6 |             redno." ~"Ali je to res?" je vprašala in pristavila: "
1542 6 |            časa bom že prenesla!" ~On je sedel k nji in presekal
1543 6 |           govora: "Šivaš?" ~Prikimala je. ~"Ti si zelo pridna," je
1544 6 |             je. ~"Ti si zelo pridna," je dejal. Toda Anica se je
1545 6 |               je dejal. Toda Anica se je skoro zgenila strahu, tako
1546 6 |             brezčutno in brezsmiselno je rekel to. "Saj mu je vse
1547 6 |     brezsmiselno je rekel to. "Saj mu je vse eno," je mislila. "On
1548 6 |              to. "Saj mu je vse eno," je mislila. "On ne misli ni
1549 6 |            malo več name. Kakor otrok je, ki se nasiti igrače." In
1550 6 |                 In razburjenja, ki se je je polastilo v tem hipu,
1551 6 |              In razburjenja, ki se je je polastilo v tem hipu, ni
1552 6 |               mogla zakriti, in rekla je: ~"Juri, ne misli, da ti
1553 6 |         očitam, ne, Juri. Ali hudo mi je, in tako ti hočem povedati,
1554 6 |             ti si že pozabil." Videla je, da so mu oči zadrhtele
1555 6 |              pri igri, in skoro jezno je rekel: ~"Res je, Anica,
1556 6 |           skoro jezno je rekel: ~"Res je, Anica, silno pust človek
1557 6 |              še pustejši." ~Jezilo jo je, da je tako odgovoril, in
1558 6 |          pustejši." ~Jezilo jo je, da je tako odgovoril, in trše,
1559 6 |             odgovoril, in trše, kakor je hotela, je rekla: ~"Ali
1560 6 |             in trše, kakor je hotela, je rekla: ~"Ali res misliš,
1561 6 |             to, drugače " ~"Kako no?" je zopet vprašal nestrpno. ~"
1562 6 |            vprašal nestrpno. ~"Tako," je odvrnila hitro in burno, "
1563 6 |          zaupava drug drugemu. Juri," je viknila skoro, "hočem, da
1564 6 |         tolažbe in ne iz ven Peči. Če je tu ni za te, Juri, potem
1565 6 |              tu ni za te, Juri, potem je vse zaman, najina sreča
1566 6 |          sreča in življenje, potem mi je žal, da sem prišla na Peč.
1567 6 |             znala tudi sama. Sedaj pa je tako, da hočem živeti, a
1568 6 |             in si varal mene!" ~Že ko je govorila, se je bil dvignil
1569 6 |                 Že ko je govorila, se je bil dvignil in skoro strupeno
1570 6 |             dvignil in skoro strupeno je pripomnil: ~"Ne vem pravzaprav,
1571 6 |            tako svoje misli. In morda je še nekaj drugega vzrok,
1572 6 |            sama ne veš." ~"Vzrok?" se je začudila ona. ~"Da," je
1573 6 |               je začudila ona. ~"Da," je dejal on, "z mojo materjo
1574 6 |               rada " ~"Tvoja dolžnost je to, Juri," je odvrnila ona, "
1575 6 |          Tvoja dolžnost je to, Juri," je odvrnila ona, "ti veš, da
1576 6 |               si slep in gluh. A meni je to hudo," je zastokala.
1577 6 |             gluh. A meni je to hudo," je zastokala. Ali po kratkem
1578 6 |                Ali po kratkem hipu se je ohrabrila in dejala: "Glej,
1579 6 |                Glej, Juri! Tvoja žena je najslabša dekla v hiši.
1580 6 |               ne znaš pomagati sama?" je rekel nestrpno. ~Ona pa
1581 6 |               odvrnila ničesar; molče je začela znova šivati. Ali
1582 6 |           znova šivati. Ali v grlu jo je dušilo. Toda ni pristopil,
1583 6 |               zjokala na prsih. Molče je odšel. Tedaj pa je naslonila
1584 6 |              Molče je odšel. Tedaj pa je naslonila trudno glavo na
1585 6 |                 Tam zunaj v naravi se je bilo zgodilo kakor čudež.
1586 6 |              kakor čudež. Nenadoma se je bila zjutraj dvignila megla,
1587 6 |          najlepši, kakor pomladni dan je sinil nad dolino. Čisto
1588 6 |          dolino. Čisto prijetno gorko je bilo, in Anica je imela
1589 6 |               gorko je bilo, in Anica je imela že ves popoldne odprto
1590 6 |              popoldne odprto okno. Da je bilo čuti glas ptic ali
1591 6 |             bi bila Anica mislila, da je najlepši pomladanski dan.
1592 6 |         pomladanski dan. Ali vse tiho je bilo zunaj, samo znani človeški
1593 6 |           Anici na uho. Kljub temu ji je šlo delo izpod rok. Izgotavljala
1594 6 |               izpod rok. Izgotavljala je tašči obleko in sama skoro
1595 6 |              skoro ni vedela, čemu ji je pri srcu mehko. V davne,
1596 6 |          mehko. V davne, pozne dni ji je snivala duša. Zamislila
1597 6 |            snivala duša. Zamislila se je bila Anica tako daleč, da
1598 6 |                ali so bile sanje, ali je bila resnica: ~Po cesti
1599 6 |             ropotali vozovi, in nekdo je rekel, da se peljejo romarji.
1600 6 |         peljejo romarji. Zdaj pa zdaj je bilo razločiti iz ropotanja
1601 6 |               pobožno pesem. Vseokoli je bil lep, topel solnčen dan,
1602 6 |           topel solnčen dan, in mačka je sedela na pragu in venomer
1603 6 |             mehki gobček. Sredi trate je stopal petelin, zdaj pa
1604 6 |            perotmi in zapel. In zopet je bilo čuti s ceste gori glas
1605 6 |              ropotajočega voza. Anica je sedela na vrtu pred hišo.
1606 6 |               vrtu pred hišo. V senci je ležal visok mož in gledal
1607 6 |            doli na cesto. Anica se mu je približala. Začudeno je
1608 6 |               je približala. Začudeno je pogledal, in ko se mu je
1609 6 |              je pogledal, in ko se mu je vspela v naročje, jo je
1610 6 |               je vspela v naročje, jo je skoro s silo pahnil. Ona
1611 6 |           skoro s silo pahnil. Ona pa je zajokala. In potem jo je
1612 6 |              je zajokala. In potem jo je mož vzel k sebi in jo začel
1613 6 |               ni zasmejala. Pravil ji je, da se tudi on popelje kakor
1614 6 |           zemlje. Pa ne za vedno, ne! je prosila. Ne za vedno, je
1615 6 |              je prosila. Ne za vedno, je dejal in pravil, da se vrne,
1616 6 |           lepega in dobrega. In tedaj je ona udarila z ročicama in
1617 6 |             vsa vesela, in tudi on se je smehljal in govoril: In
1618 6 |               pojdem za vedno? In ona je odkimala dvakrat, trikrat,
1619 6 |         petkrat... ~"Ne za vedno!" se je zavedla Anica. In zdaj je
1620 6 |             je zavedla Anica. In zdaj je vedela, da to niso bile
1621 6 |              to niso bile sanje in da je to prvi spomin njenega življenja,
1622 6 |              njenega življenja, in da je to njeno prvo razočaranje,
1623 6 |            mož ni nikoli vrnil, in da je ona, Anica sedaj velika
1624 6 |             velika in sedi na Peči in je brezmejno žalostna, ko se
1625 6 |              ko se spomni moža, ki jo je prvo sunil in potem objel,
1626 6 |              odprla vrata in vstopila je tašča. ~"Pomerit sem prišla,"
1627 6 |                  Pomerit sem prišla," je dejala, "kaj, saj boš menda
1628 6 |             boš menda gotova." ~"Da," je odvrnila Anica in raztegnila
1629 6 |           raztegnila obleko. Tašča se je približala in prijela za
1630 6 |         obleke. ~"No, ti si pa lepa," je vzkliknila nenadoma, da
1631 6 |               vzkliknila nenadoma, da je zazeblo Anico do srca. "
1632 6 |        zazeblo Anico do srca. "Saj to je narobe! O ti moj Bog, sedaj
1633 6 |           narobe in ne na lice." Ženi je pri slednji besedi rastel
1634 6 |               rastel gnev in glas, da je Anici plesalo pred očmi
1635 6 |            Anici plesalo pred očmi in je rdela od zadrege in strahu.
1636 6 |           zadrege in strahu. Iztrgala je tašči obleko. ~"Saj ni res!
1637 6 |               ni res! Kaj se lažete!" je viknila bolj prevzeta veselja,
1638 6 |             bolj prevzeta veselja, da je trditev taščina neresnična,
1639 6 |              nego razburjena. ~"Kaj?" je pihala tašča. "Še lica ne
1640 6 |              od narobe in se usti, da je šivilja! Pa ne! To si mi
1641 6 |            Saj te poznam." ~"Ni res!" je viknila Anica, iztrgala
1642 6 |               hitela v kuhinjo. Našla je Marjanico in jo burno vprašala: "
1643 6 |             vprašala: "Marjanica, ali je to lice, ali to!" ~"Bog
1644 6 |              ali to!" ~"Bog pomagaj," je k sreči na desno uho ujela
1645 6 |         Marjanica, "saj imate oči, to je lice. Da niste prav sešili?
1646 6 |               znoreli? Kaj hočete? To je lice, seveda!" ~Tedaj je
1647 6 |              je lice, seveda!" ~Tedaj je privihrala tašča in kričala: ~"
1648 6 |           sešije narobe." ~"Molčite!" je kriknila sedaj Anica, "vi
1649 6 |               cesarja samega." ~Katra je vzela obleko in vršala na
1650 6 |             vršala na dvorišče. Sprva je steknila Nežo, in ta ji
1651 6 |               steknila Nežo, in ta ji je pritrdila. Potem je srečala
1652 6 |             ta ji je pritrdila. Potem je srečala Šimna, ki se sprva
1653 6 |          vljudnosti in časti Katrini, je pritrdil, da bo že res,
1654 6 |            res, kar trdi tašča. Potem je naletela Katra na Lipeta,
1655 6 |             Katra na Lipeta, ki se ji je zasmejal, da ne pozna lica,
1656 6 |        zasmejal, da ne pozna lica, da je on mož, a toliko da že loči,
1657 6 |              kar trdi Katra. Katra jo je pobrala, češ, kaj da on
1658 6 |                za žensko pa ne. Tedaj je pristopil Tomaž. "Glej,"
1659 6 |           pristopil Tomaž. "Glej," ga je nagovorila Katra, "taka
1660 6 |               nagovorila Katra, "taka je naša nevesta; ji dam obleko
1661 6 |           Neža in Šime. Nekako vstran je stal Lipe. Tedaj je stopila
1662 6 |            vstran je stal Lipe. Tedaj je stopila Anica med vrata.
1663 6 |           Anica med vrata. Obličje ji je gorelo razburjenja. Tomaž
1664 6 |             gorelo razburjenja. Tomaž je sunil Katro, češ: "Posluša!" ~"
1665 6 |             Posluša!" ~"Naj posluša," je kričala tašča, "škoda, da
1666 6 |               če more. Pa ji reci, da je že tako, kadar naša noče." ~
1667 6 |           kadar naša noče." ~Anica se je morala prijeti za vrata,
1668 6 |               za vrata, zakaj od jeze je kipelo v nji, da ne bi bila
1669 6 |  izpregovoriti niti besede. ~Tašča pa je k poslom obrnjena izzivala
1670 6 |              žró." ~"Troti, haha," se je ljubeznjivo skušal nasmehniti
1671 6 |      nasmehniti Tomaž proti Anici. Že je hotela pobegniti Anica,
1672 6 |            pobegniti Anica, ali komaj je čutila dovolj moči. In tedaj
1673 6 |              dovolj moči. In tedaj se je nekaj zgodilo. Mirno je
1674 6 |               je nekaj zgodilo. Mirno je pristopil Lipe, vzel obleko
1675 6 |            poličev, mati, staviva, da je to lice." ~"Troti, troti,"
1676 6 |               lice." ~"Troti, troti," je ponavljal Tomaž za Lipetom,
1677 6 |               Tomaž za Lipetom, ki se je obrnil sedaj in dejal: ~"
1678 6 |             so res troti." ~"Res?" se je začudil Tomaž. ~"Prav res,"
1679 6 |           začudil Tomaž. ~"Prav res," je nadaljeval Lipe napol k
1680 6 |               ni trot!" ~"Kdo pa?" se je razkoračil Tomaž; očividno
1681 6 |         razkoračil Tomaž; očividno se je hotel pobahati in pokazati
1682 6 |             hlapca z oči v oči. Katra je stala ob strani. Na vratih
1683 6 |            stala ob strani. Na vratih je s široko odprtimi očmi čakala
1684 6 |            očmi čakala Anica. ~"Kdo?" je zategnil Lipe, "ti, Tomaž,
1685 6 |               pa tebe po čem vpraša," je rekla zdaj Katra, "ali nimaš
1686 6 |           nimaš nič dela?" ~Toda Lipe je bil videti kaj odločen in
1687 6 |           dobre volje in smehljaje se je rekel: ~"Brez zamere, gospodinja,
1688 6 |           Brez zamere, gospodinja, pa je že tako. Tisti, ki pri obleki
1689 6 |             ločil." ~Sedaj stoprav se je oglasil "oskrbnik" v Tomažu: ~"
1690 6 |               gospodarja?" ~Toda Lipe je bil neusmiljen. ~"Kdo bi
1691 6 |                Troti?" ~"Veš kaj," se je razkoračil sedaj Tomaž, "
1692 6 |            saj lahko greš!" ~"Tomaž," je odvrnil mirno Lipe, "hlapec
1693 6 |            Prav nič te ne ustavljam!" je od jeze hripava pripomnila
1694 6 |             pripomnila Katra. Lipe se je samo smehljal. ~"Lahko greš,
1695 6 |             Lahko greš, kadar hočeš," je nadaljevala Katra, "bolje
1696 6 |          lahko greš, Lipe!" ~"Hm," se je začudil navidezno Lipe, "
1697 6 |            mati, gospodar? Mislim, da je Juri. In samo on me bo gonil
1698 6 |              takih besed. V živo rano je zadel fant z opombo, da
1699 6 |               zadel fant z opombo, da je na Peči prav za prav Juri
1700 6 |             Juri gospodar. V tej jezi je Katra pozabila vse dostojnosti.
1701 6 |             vse dostojnosti. Dvignila je roko in velela: ~"Še danes
1702 6 |               gospodinja jaz!" ~"Bosa je ta, mati. Kaj ste tako pozabljivi,
1703 6 |           pozabljivi, da ne veste, da je Juri že izpolnil štiriindvajset
1704 6 |               ste ga za Jurija, rojen je pa bil menda oktobra." In
1705 6 |            menda oktobra." In fant se je obrnil in odšel visokovzravnan
1706 6 |    visokovzravnan proti hlevom. Katra je planila proti hiši. Tomaž
1707 6 |          planila proti hiši. Tomaž pa je šel za Lipetom. ~"Ti," je
1708 6 |             je šel za Lipetom. ~"Ti," je dejal, ko se Lipe ni ozrl. ~"
1709 6 |              Lipe ni ozrl. ~"Kaj?" se je obrnil sedaj Lipe. Hlapca
1710 6 |             enako močna naproti. Lipe je bil miren, ni pa bil Tomaž. ~"
1711 6 |               trotu si bom zapomnil," je dejal Tomaž. ~"Le," se je
1712 6 |             je dejal Tomaž. ~"Le," se je odzval Lipe, "zato sem ti
1713 6 |            sem ti povedal." ~"Molči!" je siknil Tomaž. "Ali hočeš,
1714 6 |             trot, pa mene!" ~Tomaž se je zakadil v Lipeta. ~"Če je
1715 6 |             je zakadil v Lipeta. ~"Če je pa tako naj pa bo!" je mrmral
1716 6 |             Če je pa tako naj pa bo!" je mrmral Lipe, se umaknil
1717 6 |               pa ne znaš!" Toda Tomaž je bil razjarjen in je začel
1718 6 |             Tomaž je bil razjarjen in je začel vihati rokave. ~"Ali
1719 6 |                Ali bo zdaj zares?" se je smejal Lipe. ~Tomaž se je
1720 6 |             je smejal Lipe. ~Tomaž se je ravno hotel pognati na Lipeta,
1721 6 |              pognati na Lipeta, ko ga je nekdo prijel za rame. Bil
1722 6 |             nekdo prijel za rame. Bil je Juri. Pravkar je bil stopil
1723 6 |            rame. Bil je Juri. Pravkar je bil stopil na dvor. ~"Kaj
1724 6 |             bil stopil na dvor. ~"Kaj je to?" je vprašal. ~"O, nič!"
1725 6 |         stopil na dvor. ~"Kaj je to?" je vprašal. ~"O, nič!" je odvrnil
1726 6 |                je vprašal. ~"O, nič!" je odvrnil Lipe, "s Tomažem
1727 6 |            Tomažem sva poskušala, kdo je močnejši." ~In kakor da
1728 6 |              kakor da jima zavida, se je obrnil Juri v stran... ~ ~
1729 7 |            nedelja v adventu~Že davno je bilo odzvonilo k pozni maši,
1730 7 |             izpremenilo. Vendar pa se je začelo že zgodaj zjutraj,
1731 7 |              zgodaj zjutraj, komaj se je bilo pokazalo solnce, nekam
1732 7 |          nekam megliti, in sinje nebo je bilo, ko da je prevlečeno
1733 7 |             sinje nebo je bilo, ko da je prevlečeno s sivim pajčolanom,
1734 7 |             diši" po snegu. Tu pa tam je prekinila ta ali ona opazka
1735 7 |               o vremenu. In teh opazk je bilo mnogo, zakaj ljudje,
1736 7 |        opazkam čakajočih. ~"Glej no," je bilo čuti, "tam gresta "
1737 7 |             skupaj v cerkev. Morda se je ravno radi tega dozdeval
1738 7 |          opombe. ~"Kakšna lepa ženska je ona!" je pripomnil drugi, "
1739 7 |           Kakšna lepa ženska je ona!" je pripomnil drugi, "on pa
1740 7 |           Peči sami za se!" ~In tedaj je zazvonilo in ljudje so se
1741 7 |          cerkev. ~Tam gori na Peči pa je bil nekdo zamudil in je
1742 7 |               je bil nekdo zamudil in je sedaj hitel na vso moč.
1743 7 |           sedaj hitel na vso moč. Bil je Šime. Da pa je bil zamudil,
1744 7 |               moč. Bil je Šime. Da pa je bil zamudil, ni bil kriv
1745 7 |              bil kriv sam in godrnjal je: "Pa jo bo imela na vesti
1746 7 |               jo bo." Pri teh besedah je mislil Šime Nežo, ki je
1747 7 |               je mislil Šime Nežo, ki je bila pritekla za njim in
1748 7 |           ustavila z zadevo, o kateri je Šime brž dvomil, da je vredna,
1749 7 |         kateri je Šime brž dvomil, da je vredna, da zamuja radi nje
1750 7 |         zamuja radi nje mašo. Neža pa je bila drugačnih misli. ~"
1751 7 |            maši, seveda, se ti mudi," je govorila dekla, in obraz
1752 7 |              nedeljo." ~"Kaj misliš?" je vprašal nedolžno Šime. ~"
1753 7 |          nedolžno Šime. ~"Dobro veš!" je odvrnila ona in zamahnila
1754 7 |             hinavec grdi." ~"Oho!" se je čutil užaljenega Šime. ~"
1755 7 |       užaljenega Šime. ~"Nič oho," se je hudovala Neža in stopila
1756 7 |               Glej tak si, tak!" Neži je prehajal glas iz jeze v
1757 7 |              jeze v žalost, in žalost je pri zadnjih besedah prešla
1758 7 |            žalost všeč, najbolj pa ga je razburil njen jok, in je
1759 7 |              je razburil njen jok, in je dejal: ~"Če imaš pa tako
1760 7 |              Mar meni!" ~"O saj vem," je prišla zopet jeza, "da ti
1761 7 |            nisem mar. O saj vem! Tebi je mar le jed in pijače, in
1762 7 |            denar nazaj." ~"Dobiš ga," je odvrnil Šime samozavestno. "
1763 7 |             Lepo, da vsaj vem!" ~Nežo je prevzela žalost, in strah,
1764 7 |    goldinarjev res ne vrgel pod noge, je govoril iz nje: ~"Obljubil
1765 7 |               bil bolan, si rekel, da je ni boljše ženske od mene
1766 7 |           glej, tak si ti." In jok jo je znova posilil. ~Šime pa
1767 7 |              onih par grošev, in zato je sklenil samo braniti svojo
1768 7 |               in ugodno iz zagate, in je dejal prijazno ali prepričevalno: ~"
1769 7 |            ali prepričevalno: ~"Tisto je že res, Neža, in ne bom
1770 7 |                lahko bi rekel eno, pa je ne rečem!" ~Neža je, živo
1771 7 |                pa je ne rečem!" ~Neža je, živo zadeta v poštenje,
1772 7 |             obmolknila. Tem živahneje je naskočila nato Šimna: ~"
1773 7 |               bom povedala vse, kakor je bilo, in bom." ~"Tiho, tiho,"
1774 7 |               in bom." ~"Tiho, tiho," je miril Šime, "kar je, je." ~"
1775 7 |            tiho," je miril Šime, "kar je, je." ~"Ne," je dejala Neža, "
1776 7 |               je miril Šime, "kar je, je." ~"Ne," je dejala Neža, "
1777 7 |            Šime, "kar je, je." ~"Ne," je dejala Neža, "zdaj vem kakšen
1778 7 |           nadejati od tebe!" ~"Neža!" je prosil Šime. "Jutri, ko
1779 7 |               bila modroslovec ali pa je mislila, da oni, ki ne odlaša,
1780 7 |           odlaša, najbolje dela. Zato je segla še enkrat z jezno
1781 7 |              obljubil, da me vzameš," je prepričevala Neža Šimna.
1782 7 |     prepričevala Neža Šimna. Ali Šime je bil očividno zakrknjenega
1783 7 |               zakrknjenega srca. Neža je poskušala orožje tega sveta.
1784 7 |              orožje tega sveta. Segla je v žep po ruto in razvezala
1785 7 |         položila paznemu Šimnu, ki se je radi lepšega branil, čisto
1786 7 |           name!" ~"Če ni ukraden!" se je pošalil on, ali hitro pristavil: "
1787 7 |            nisem, da bi ne vedel, kaj je prav. In če sem rekel, da
1788 7 |         silile solze v oči, in v srcu je klela vojaški stan, ki ji
1789 7 |             klela vojaški stan, ki ji je dobrega Šimna tako skazil.
1790 7 |           Šimna tako skazil. Še dolgo je gledala za fantom, ki je
1791 7 |              je gledala za fantom, ki je vesel svetle prostosti in
1792 7 |             rebru nizdol. Tedaj pa se je Neža vrnila in srečala Marjanico
1793 7 |              vsaj hotela dokazati, da je Marjanica zmaj, ki ljudi
1794 7 |              paznico v Begunje, nakar je Marjanica čisto resno dostavila,
1795 7 |        nespravljeni razšli. Marjanica je postala na vratih v hišo
1796 7 |           hišo in gledala Luko, ki se je privlekel izza hleva, in
1797 7 |           počakala. ~"Usmiljeni Bog!" je tožil starec. ~"Kaj?" je
1798 7 |              je tožil starec. ~"Kaj?" je preslišala z desnim ušesom
1799 7 |            Davi sem bil pri maši," se je branil starec, "pa bi bilo
1800 7 |                 Tako, seveda, pogan," je sedaj razumela Marjanica. "
1801 7 |               bi bilo bolje?" ~Starec je žalostno kimal z glavo. ~"
1802 7 |              si mislil kupiti, ker mi je Tomaž staro razbil. Pa si
1803 7 |          razbil. Pa si kupi, kupi, če je izginil in ga ni." ~"Tomaž?"
1804 7 |          izginil in ga ni." ~"Tomaž?" je vprašala Marjanica. ~"Goldinar,"
1805 7 |               Marjanica. ~"Goldinar," je odvrnil tožno Luka. ~Najbrže
1806 7 |      Marjanica ni razumela moža. Zato je zamahnila z roko in rekla: ~"
1807 7 |             boš snedel." ~"Ne morem!" je odvrnil Luka in odkrevsal
1808 7 |              k hlevu. ~"Kakor hočeš," je mrmrala Marjanica, "še rad
1809 7 |             ga ne bo." ~Stari Luka pa je lezel na seno in premišljal,
1810 7 |             na seno in premišljal, da je bilo tedaj, ko je spal pod
1811 7 |      premišljal, da je bilo tedaj, ko je spal pod streho vsaj toliko
1812 7 |          streho vsaj toliko dobro, da je imel tam mir in da se ni
1813 7 |              svojega goldinarja. Zato je govoril skoro na glas sam
1814 7 |           glas sam s seboj: ~"Eden ga je vzel, če ga ni Tomaž, ga
1815 7 |              vzel, če ga ni Tomaž, ga je pa Šime. Pa naj ga le, na
1816 7 |              na vesti mu bo gorel, če je še pravica, in mu bo." Pri
1817 7 |           pravica, in mu bo." Pri tem je Luka vendar še z iskrico
1818 7 |               ni bilo, in ona iskrica je slednjič ugasnila, in Luka
1819 7 |            slednjič ugasnila, in Luka je bil v temi svoje žalosti
1820 7 |              pipe in tobaka in v srcu je sodil kruto sodbo tatovom. ~
1821 7 |          sodbo tatovom. ~Doli v hlevu je sedel prav ta čas vse drugačnih
1822 7 |            mladi pastir Anže. Lipe mu je bil dal desetico, da varuje
1823 7 |             včasih na Dimko", in tako je bil odšel Anže k zgodnji
1824 7 |             maši, spravil desetico in je sedel sedaj z zamazano knjigo
1825 7 |          brigal za ves svet nič. Imel je namreč Anže svoje posebne
1826 7 |             Kljub svojim mladim letom je imel že čisto jasne račune, "
1827 7 |               račune, "kako bo". Anže je ljubil konje nad vse, in
1828 7 |          konje nad vse, in nad vse ga je bolelo, da na Peči niso
1829 7 |            Peči niso imeli konj. Anže je s pomilovanjem opazoval
1830 7 |             cel hlev konj. In Anže si je bil napravil trden sklep,
1831 7 |             to upanje uresniči. Težje je bilo seveda z načrtom, ker
1832 7 |              seveda z načrtom, ker mu je pri tem nagajalo to, da
1833 7 |          konji po glavi in zgodilo se je, da je videl drdrati po
1834 7 |            glavi in zgodilo se je, da je videl drdrati po cesti doli
1835 7 |           vidi in presodi konje. Tudi je čakal z nestrpnostjo, da
1836 7 |            misliti ni mogel. Nekje si je bil kupil knjigo o konjih.
1837 7 |              konjih. Nad vse draga mu je bila, in skrbno jo je skrival
1838 7 |              mu je bila, in skrbno jo je skrival in samo tedaj, ko
1839 7 |             skrival in samo tedaj, ko je bil sam, jo je prebiral
1840 7 |              tedaj, ko je bil sam, jo je prebiral in gledal slike,
1841 7 |         divjih mustangih. Samo Jerici je bil pokazal to knjigo. Toda
1842 7 |        pokazal to knjigo. Toda Jerica je pokazala tako malo zanimanja
1843 7 |           malo zanimanja za konje, da je prišel Anže skoro do zaključka,
1844 7 |               bi govoril z njo. Če pa je pomislil, da je Jerica ženska,
1845 7 |            njo. Če pa je pomislil, da je Jerica ženska, ki nima in
1846 7 |          najti zanimanja za konje, ji je odpustil, dasi ga je zelo
1847 7 |               ji je odpustil, dasi ga je zelo bolelo, da je Jerica
1848 7 |            dasi ga je zelo bolelo, da je Jerica čitala samo pobožne
1849 7 |               samo pobožne knjige, in je bila njena vsakdanja molitev,
1850 7 |       razgovarjal o najljubšem. Ko pa je bil doznal, da je Luka dolgo
1851 7 |               Ko pa je bil doznal, da je Luka dolgo let vozaril,
1852 7 |              dolgo let vozaril, se mu je obesil na vrat in z neskončno
1853 7 |             sploh. Te svoje poizvedbe je pričenjal Anže s težkim
1854 7 |               nima konj pameti, nakar je pribil Luka potem , ko je
1855 7 |             je pribil Luka potem , ko je bil hvaležno spravil klobaso
1856 7 |               zastonj govoril", kakor je vselej Anže modro svoje
1857 7 |          misli konj nima pameti, dasi je včasih desetkrat pametnejši
1858 7 |          pametnejši od voznika, in da je prav za prav škoda, da marsikateri
1859 7 |           neumno, kakor že bodi. Nato je vedel Anže, da je treba
1860 7 |                Nato je vedel Anže, da je treba vprašati, kake so
1861 7 |              te neumne. In stric Luka je razgrnil pred pastirjem
1862 7 |             cestne dogodljaje, katere je bodisi sam doživel, ali
1863 7 |            ali pa njegovi znanci. ~Ko je bil tedaj zaslišal Anže
1864 7 |             tedaj zaslišal Anže Luko, je spravil takoj knjigo in
1865 7 |               omenjeno iskrico. ~Anže je začel: ~"Hm, Luka. Jaz pa
1866 7 |              vendarle nima pameti." ~"Je nima, ne!" je kratko odvrnil
1867 7 |              pameti." ~"Je nima, ne!" je kratko odvrnil starec. ~"
1868 7 |         kratko odvrnil starec. ~"Hm," je pripomnil Anže podjetnejše, "
1869 7 |              Anže podjetnejše, "danes je nedelja, zato sem vam prinesel "
1870 7 |                drobnega"." In stegnil je roko z ovojem tobaka proti
1871 7 |            segel po ponujanem. ~"Hm," je pripomnil Anže začuden, "
1872 7 |       pripomnil Anže začuden, "kaj pa je!" ~"Kaj bo! Izgubil ga nisem,
1873 7 |           povil " ~"Kaj, v nogavico?" je vprašal Anže, "tam doli
1874 7 |            tam doli leži ena. Neža jo je menda vrgla davi na gnoj." ~
1875 7 |          vrgla davi na gnoj." ~Starec je oživel. ~"Da leži?" ~"Leži,
1876 7 |               In postrežljivi Anže se je kmalu vrnil s čudotajnim
1877 7 |            čudotajnim predmetom. ~"Ta je," je šepetal skrivnostno
1878 7 |       čudotajnim predmetom. ~"Ta je," je šepetal skrivnostno mož
1879 7 |           Prav tako hitro in burno jo je pognal od sebe z grozno
1880 7 |            opazko: prazna! ~V hipu pa je prijel fanta za rame in
1881 7 |              In Neža, praviš, Neža jo je vrgla na gnoj!" ~"Seveda,"
1882 7 |            vrgla na gnoj!" ~"Seveda," je odvrnil Anže, "kaj pa je?" ~"
1883 7 |              je odvrnil Anže, "kaj pa je?" ~"O, tatica grda," je
1884 7 |               je?" ~"O, tatica grda," je zastokal Luka in pristavil: "
1885 7 |      pristavil: "Pa sem mislil, da mi je vzel Šime. Naj le, naj.
1886 7 |             dala." ~"Seveda, seveda," je kimal živahno Anže z glavo
1887 7 |                 Kdo bo to mislil," se je kratko odrezal Luka in iskal
1888 7 |            stopnje na lestvi. Anže mu je sledil. ~"Česa, ste rekli,
1889 7 |           rekli, se ne sme posojati," je napadal Anže. ~"Pipe!" je
1890 7 |             je napadal Anže. ~"Pipe!" je godrnjal Luka in iskal z
1891 7 |           druge stopnje. ~"In konja!" je pripomnil Anže. ~"In konja!"
1892 7 |          pripomnil Anže. ~"In konja!" je mrmral Luka in poiskal tretjo
1893 7 |                kadar se konj splaši?" je spremljal pastir Luko. ~"
1894 7 |       spremljal pastir Luko. ~"Takrat je ves slep!" je rekel Luka
1895 7 |                  Takrat je ves slep!" je rekel Luka na deseti stopnji. ~"
1896 7 |          deseti stopnji. ~"Kaj pa, če je konj muhast?" ~"Potem je
1897 7 |              je konj muhast?" ~"Potem je za konjederca!" ~Luka je
1898 7 |              je za konjederca!" ~Luka je bil na tleh, ali fant ga
1899 7 |            stal ob strani. ~"Lep konj je vreden premoženja!" ~"Lep
1900 7 |             Lep konj, pa dober svet," je dokončal Luka in se obrnil
1901 7 |              me pa pusti, ne izpustim je, dokler mi ne vrne goldinarja."
1902 7 |               goldinarja." In Luka se je z vso vnemo obrnil proti
1903 7 |          obrnil proti hiši, medtem ko je Anže z dolgim obrazom gledal
1904 7 |              vogla Anica in Juri. Mož je bil smrtnobled in se je
1905 7 |               je bil smrtnobled in se je naslanjal na Anico. ~"Ježeš,"
1906 7 |         naslanjal na Anico. ~"Ježeš," je zadrhtel Anže, "saj je krvav."
1907 7 |                je zadrhtel Anže, "saj je krvav." Luka se je ozrl.
1908 7 |                saj je krvav." Luka se je ozrl. Juri se jima je skušal
1909 7 |              se je ozrl. Juri se jima je skušal nasmehniti, ko je
1910 7 |              je skušal nasmehniti, ko je šel z Anico mimo. ~"Krvav
1911 7 |             šel z Anico mimo. ~"Krvav je!" je šepetal Anže. ~"Kaj?"
1912 7 |              Anico mimo. ~"Krvav je!" je šepetal Anže. ~"Kaj?" je
1913 7 |              je šepetal Anže. ~"Kaj?" je dejal Luka, "krvav? Ali
1914 7 |               dejal Luka, "krvav? Ali je padel?" ~"Ne," je odvrnil
1915 7 |          krvav? Ali je padel?" ~"Ne," je odvrnil Anže, "pod vratom,
1916 7 |             po srajci. In kakor mrlič je bil. Ali bo umrl?" ~Luka
1917 7 |              bil. Ali bo umrl?" ~Luka je skomiznil z ramama in odšel
1918 7 |             odšel proti hiši. Anže pa je še dolgo ostal na mestu
1919 7 |              mestu in premišljal, kar je videl. Zdelo se mu je, da
1920 7 |             kar je videl. Zdelo se mu je, da še nikdar ni videl groznejšega.
1921 7 |           videl groznejšega. Potem pa je zavil v hlev, sedel na kup
1922 7 |             Danes si mnogo bledejši," je rekla Anica možu, ko sta
1923 7 |             ali si bolan?" ~"Ne vem," je odvrnil, "nekam tesno mi
1924 7 |              odvrnil, "nekam tesno mi je. Nerodno sem spal, ali pa
1925 7 |                  Nekak čuden strah se je polastil Anice. Umolknila
1926 7 |             polastil Anice. Umolknila je. Ni skoro vedela, o čem
1927 7 |               pred nečim negotovim jo je navdajal. Zaman se je trudila,
1928 7 |              jo je navdajal. Zaman se je trudila, otresti se vznemirjajoče
1929 7 |            miru, in zopet in zopet se je ozrla na moško stran in
1930 7 |          pogledala na moža. In vselej je nato dvignila oči proti
1931 7 |               in neizrečena žalost ji je silila v molitev. In vendar
1932 7 |           Kakor ni mogla moliti, tako je tudi samo napol razumela
1933 7 |      evangelija in propovedi. Slišala je, da se bodo prikazala gotova
1934 7 |              blizu ura sodbe. Slišala je kakor v polsnu evangelij
1935 7 |              vsega. Zopet in zopet se je ozrla na moža in čim dalje
1936 7 |               na moža in čim dalje se je ozirala, tem večji nemir
1937 7 |           ozirala, tem večji nemir se je je polaščal. "Gotovo mu
1938 7 |        ozirala, tem večji nemir se je je polaščal. "Gotovo mu je
1939 7 |               je polaščal. "Gotovo mu je slabo," si je mislila, videča,
1940 7 |               Gotovo mu je slabo," si je mislila, videča, da se mož
1941 7 |              naslanja ob zid, in sama je mislila, da čuti isto vrtoglavost,
1942 7 |             isto vrtoglavost, kakršna je mislila, da muči Jurija.
1943 7 |           muči Jurija. In neprenehoma je kljuvalo po njenih mislih:
1944 7 |             se sama zgrudi na tla, se je ozrla na moža in videla,
1945 7 |          videla, da si briše čelo, da je bled, bled. Ob enem je videla,
1946 7 |             da je bled, bled. Ob enem je videla, da mu je sosed položil
1947 7 |              Ob enem je videla, da mu je sosed položil roko pod ramo
1948 7 |              ljudje razmeknili. Tedaj je vedela, da mu je slabo.
1949 7 |                Tedaj je vedela, da mu je slabo. Duhovnik je bil ravno
1950 7 |              da mu je slabo. Duhovnik je bil ravno zapustil propovednico.
1951 7 |            zapustil propovednico. Ona je naglo pokleknila in odšla
1952 7 |             naglo pokleknila in odšla je iz cerkve. ~"Za cerkvijo
1953 7 |              iz cerkve. ~"Za cerkvijo je!" ji je pošepetal neki moški,
1954 7 |         cerkve. ~"Za cerkvijo je!" ji je pošepetal neki moški, ko
1955 7 |              pošepetal neki moški, ko je stopila na plan. Skoro stekla
1956 7 |         stopila na plan. Skoro stekla je okolu cerkve. Ko je stopila
1957 7 |            stekla je okolu cerkve. Ko je stopila na grobove, ni sprva
1958 7 |             opazila nikogar. Potem pa je zagledala čez nizek kamenat
1959 7 |         postavo svojega moža. Planila je k njemu. ~"Juri, ali ti
1960 7 |               k njemu. ~"Juri, ali ti je slabo?" je vprašala razburjena. ~
1961 7 |               Juri, ali ti je slabo?" je vprašala razburjena. ~Ni
1962 7 |              odgovoril. Pripognila se je, da bi mu videla v obraz.
1963 7 |             bi mu videla v obraz. Bil je smrtnobled in zaprte oči
1964 7 |              smrtnobled in zaprte oči je imel. Grozen strah se je
1965 7 |              je imel. Grozen strah se je je polotil. Objela ga je
1966 7 |              imel. Grozen strah se je je polotil. Objela ga je in
1967 7 |              je je polotil. Objela ga je in ga skušala dvigniti: ~"
1968 7 |            Juri, ali si umrl?" ~Odprl je oči. Grozen napor in trudnost
1969 7 |         osinelem obrazu. Okrog ust mu je stala kri, in srajca je
1970 7 |               je stala kri, in srajca je bila pod vratom oškropljena
1971 7 |           oškropljena od nje. ~"Kri!" je zaječalo v Anici, in noge
1972 7 |               zašibile, in v glavi ji je kljuvalo: znamenje, znamenje,
1973 7 |          znamenje, znamenje. Tedaj se je mož oprl na njo. Nekaj krvi
1974 7 |               oprl na njo. Nekaj krvi je prišlo v njegovo lice, komaj
1975 7 |            njegovo lice, komaj slišno je zašepetal: "Pojdiva." ~Naslanjaje
1976 7 |                Naslanjaje se na Anico je lezel. Pred gostilno je
1977 7 |               je lezel. Pred gostilno je vprašala, ali ne bi bilo
1978 7 |              da gresta notri. Odkimal je. Polagoma se mu je vrnilo
1979 7 |            Odkimal je. Polagoma se mu je vrnilo nekaj moči, vendar
1980 7 |               šla silno počasi. Anici je bilo vso pot čudno tesno
1981 7 |               tesno pri srcu. Venomer je mislila, ali ga ne bi prijela
1982 7 |          zakaj, kakor dete slab se ji je zdel, in njene misli, ki
1983 7 |          sedaj, in kakor v odgovor ji je zvenelo po ušesih: to je
1984 7 |              je zvenelo po ušesih: to je znamenje, znamenje, znamenje! ~
1985 7 |        spravili Jurija v posteljo, se je nekoliko zavedla in začutila,
1986 7 |               zavedla in začutila, da je vsa prepotena in da se ji
1987 7 |            roke tresejo. Marjanica jo je skušala oživiti in je govorila
1988 7 |              jo je skušala oživiti in je govorila kolikor mogoče
1989 7 |           umrl, ne bo. Rajna Cedrovka je bruhnila za celo vedro krvi,
1990 7 |             krvi, pa bi še živela, da je ni popadel stekel pes. Kaj
1991 7 |              hudega. Samo prehodil se je. Dobro jesti in piti mora.
1992 7 |              neki ne!" ~"Ali misliš," je vprašala Anica. ~"Ljubi
1993 7 |            devet let. Saj vem nekaj!" je odvrnila Marjanica, ki se
1994 7 |             odvrnila Marjanica, ki se je bila privadila poslušati
1995 7 |          vselej z desnim ušesom. Nato je Anica odšla k možu. ~Našla
1996 7 |               odšla k možu. ~Našla ga je dremajočega in tiho je postavila
1997 7 |             ga je dremajočega in tiho je postavila posodo z gorko
1998 7 |              z gorko limonado, katero je bila pripravila, na mizo,
1999 7 |             po prstih se bližajoča se je nagnila nadenj. Stoprav
2000 7 |        revnega slabotnega človeka, ki je ležal ko malo dete pred