Chapter

2501 11|          mesar za pastirja, in katere je bil spravil Šime, dasi je
2502 11|             je bil spravil Šime, dasi je bil po sklenjeni kupčiji
2503 11|          utrpel četvero desetic in si je dolgo v noč ubijal v glavo,
2504 11|          svojega denarja. V tej misli je bil zaspal, v tej misli
2505 11|            bil zaspal, v tej misli se je prebudil. Tedaj je zaslišal
2506 11|           misli se je prebudil. Tedaj je zaslišal Šimnov glas. ~Anže
2507 11|           zaslišal Šimnov glas. ~Anže je začel v veliki naglici obuvati
2508 11|                Zdaj ali pa nikoli, si je mislil, obenem pa slišal
2509 11|               pa slišal še sledeče: ~"Je ne bo doma, ne," je dejal
2510 11|        sledeče: ~"Je ne bo doma, ne," je dejal Šime. Po precej dolgem
2511 11|               Po precej dolgem odmoru je slišal Anže Nežin glas: ~"
2512 11|               morem!" ~"Kakor hočeš," je dejal Šime, "mi bo posodila
2513 11|           posodila pa " ~"Tiho bodi!" je kriknila Neža in nato šepetaje
2514 11|               pekel!" ~"Kakor hočeš," je odvrnil Šime; nato je sledil
2515 11|                 je odvrnil Šime; nato je sledil zopet premor, in
2516 11|         sledil zopet premor, in potem je rekla Neža: ~"Šime, kaj
2517 11|              omari da ima?" ~"Menda," je odvrnil hlapec malomarno. ~"
2518 11|                  Oh, kaj bo iz tega!" je jadikovala Neža, in glas
2519 11|        jadikovala Neža, in glas se ji je počel tresti od bridkosti. "
2520 11|               od bridkosti. "Glej, to je vse, ker si ti tak. Kaj
2521 11|              kupiš harmonike." ~"Tako je," je pripomnil malodušno
2522 11|               harmonike." ~"Tako je," je pripomnil malodušno Šime. "
2523 11|        pripomnil malodušno Šime. "Kar je, je, sinoči sem mu komaj
2524 11|              malodušno Šime. "Kar je, je, sinoči sem mu komaj ušel,
2525 11|              srečno, Neža." ~"Danes!" je drhtela preplašena Neža
2526 11|          Marjeti, pa bi mi posodila!" je izkušal oživeti Šime Nežo,
2527 11|              Nežo, in posrečilo se mu je. Glasno je viknila: ~"Tega
2528 11|            posrečilo se mu je. Glasno je viknila: ~"Tega ne delaj,
2529 11|               Slavčevi, ne nikjer, če je še kaj poštenja v tebi." ~"
2530 11|             Če pa ti nočeš pomagati!" je potožil Šime. ~"Nočem?"
2531 11|               potožil Šime. ~"Nočem?" je zastokala Neža. ~Anže je
2532 11|              je zastokala Neža. ~Anže je bil medtem obul čevlje,
2533 11|              onima. ~"Moje desetice!" je viknil, tako da je Šime
2534 11|         desetice!" je viknil, tako da je Šime nehote odskočil, in
2535 11|               ko onega za harmoniko!" je klical Anže. ~Šime je segel
2536 11|                 je klical Anže. ~Šime je segel v žep in mu vrgel
2537 11|               četvero desetic, katere je Anže prestregel v klobuk. ~"
2538 11|      prestregel v klobuk. ~"Tako," se je smejal pastir, "zdaj smo
2539 11|             spet prijatelji." Neža se je zmuzala v stran. Šime pa
2540 11|              zmuzala v stran. Šime pa je pogledal ostro pastirja,
2541 11|              ostro pastirja, in ko se je ta venomer smejal, je dejal: ~"
2542 11|              se je ta venomer smejal, je dejal: ~"Kaj se smeješ?
2543 11|              na ušesa?" ~"Seveda," se je oglasil Anže, meneč, da
2544 11|          bolje, če prikrije Šimnu, da je zaspal, "sem prišel ravnokar
2545 11|                Kaj si pa delal gori?" je vprašal Šime. ~"Kaj!" je
2546 11|              je vprašal Šime. ~"Kaj!" je vedel takoj odgovor Anže. "
2547 11|              videti, ne." ~"Šema," se je dobrovoljno odzval Šime, "
2548 11|              če pa ni snega." In Šime je odšel proti hiši sam s seboj
2549 11|               seboj za dovoljen. Isto je storil Anže. Na vratih v
2550 11|                Na vratih v vežo pa se je ustavil, položil prst na
2551 11|          potem bom samega sebe. In se je vrnil v hlev in nametal
2552 11|               živini krme. Pri tem se je bil do dobra ugrel. Ko pa
2553 11|             bil do dobra ugrel. Ko pa je stopil iz hleva, je videl
2554 11|             Ko pa je stopil iz hleva, je videl odhajati Katro s sinom
2555 11|       odhajati Katro s sinom in dejal je za se: "Glej, Šime je vedel." ~* * * ~
2556 11|           dejal je za se: "Glej, Šime je vedel." ~* * * ~Komaj je
2557 11|              je vedel." ~* * * ~Komaj je bila odšla Katra, je prilezel
2558 11|            Komaj je bila odšla Katra, je prilezel od nekod Luka in
2559 11|           spravil na gorko peč. Legel je, da bi se tako lepše ogrel.
2560 11|             se tako lepše ogrel. Tako je ždel sam vase, včasih vzdihnil,
2561 11|              se vzravnal, kadar se ga je polotil kašelj. Peč je bila
2562 11|             ga je polotil kašelj. Peč je bila skoro razbeljena, ker
2563 11|            bila skoro razbeljena, ker je pekla Marjanica kruh. Slednjo
2564 11|            kruh. Slednjo njeno besedo je slišal Luka. Marjanica je
2565 11|             je slišal Luka. Marjanica je tožila Anici, ki ji je pomagala,
2566 11|      Marjanica je tožila Anici, ki ji je pomagala, da z Nežo ni nobenega
2567 11|             nobenega prida, lotila se je nato Šimna, nato Tomaža
2568 11|              ženski kruh v peč, in ko je končno Marjanica oštela
2569 11|           oštela še Jerico, katera si je bila vnela krilo, ko je
2570 11|               je bila vnela krilo, ko je prenašala goreče oglje iz
2571 11|            oglje iz peči na ognjišče, je prišla še v sobo in vznemirila
2572 11|             samo napoto. Vendar pa mu je prinesla skledo gorkega
2573 11|               rženega kruha. V tem pa je bil prišel mesarjev hlapec
2574 11|               hlapec po vola, in Luka je ostal sam v sobi. Tako je
2575 11|             je ostal sam v sobi. Tako je bil nekaj hipov sam, ko
2576 11|               bil nekaj hipov sam, ko je prišla Neža in začela pometati. ~"
2577 11|             in začela pometati. ~"Saj je že pometeno!" je pripomnil
2578 11|                  Saj je že pometeno!" je pripomnil Luka. ~"Kaj?"
2579 11|               pripomnil Luka. ~"Kaj?" je vprašala Neža, "da je pometeno? "
2580 11|                 je vprašala Neža, "da je pometeno? "Saj res!" In
2581 11|                 Saj res!" In odvršala je. Luki pa se je zazdelo,
2582 11|               odvršala je. Luki pa se je zazdelo, da leži doli ob
2583 11|                prav takšen, kakoršnih je bil sinoči mesar naštel
2584 11|              naštel dvajset. Čudno se je zdelo Luki le to, da, dokler
2585 11|          papirja ni bil opazil. Sprva je motril Luka novost dokaj
2586 11|               malomarno, čim dalje pa je gledal na to čudno zelenomodro
2587 11|               večja radovednost se ga je začela polaščati. Hipoma
2588 11|           začela polaščati. Hipoma se je dvignil, zlezel raz peč
2589 11|       zelenomodrem. ~Skoro stresel se je. Košček papirja je bil eden
2590 11|         stresel se je. Košček papirja je bil eden onih zmečkanih
2591 11|       bankovcev od predvečera. Nehote je skril Luka bankovec za obleko
2592 11|            zbral svojih misli, kaj mu je storiti, dasi mu je bilo
2593 11|            kaj mu je storiti, dasi mu je bilo jasno, da je ta neznaten
2594 11|             dasi mu je bilo jasno, da je ta neznaten papir zanj neprecenljive
2595 11|        poslužiti se te prilike, ki mu je tako nenadno potisnila v
2596 11|             se odprla zopet vrata, in je vstopila Neža. Rahlo vznemirjen
2597 11|       vstopila Neža. Rahlo vznemirjen je gledal Luka na njo, in zdelo
2598 11|           Luka na njo, in zdelo se mu je, da ga Neža presunljivo
2599 11|         presunljivo gleda. "Mogoče ga je opazila tudi ona, in je
2600 11|               je opazila tudi ona, in je prišla zdaj ponj," ga je
2601 11|              je prišla zdaj ponj," ga je pretreslo, in zazdelo se
2602 11|           pretreslo, in zazdelo se mu je, da je Neža v resnici švignila
2603 11|               in zazdelo se mu je, da je Neža v resnici švignila
2604 11|             Ali ni prevroča?" Mislila je peč. ~"Ne, ni!" je odvrnil
2605 11|            Mislila je peč. ~"Ne, ni!" je odvrnil in sedaj posilil
2606 11|            najmanj vročine. Pač pa ga je pekel za obleko skriti bankovec.
2607 11|          obleko skriti bankovec. Neža je pristopila k peči. Luka
2608 11|            pristopila k peči. Luka se je umaknil v skrajni kot. ~"
2609 11|             Saj ne bom prisedla, ne," je dejala Neža, "ali se me
2610 11|             me bojiš?" ~"Tebe že ne!" je hlinil veliko mirnost Luka,
2611 11|            pod obleko. In zopet se mu je zdelo, da počivajo njene
2612 11|               njem, in skoro zahropel je: ~"Kaj me pa gledaš?" ~"
2613 11|                   Ali te ne smem?" se je zasmejala in ga pustila
2614 11|              pustila samega. Tedaj pa je začel premišljati, ali pa
2615 11|               ga obdržal. Tedaj pa se je zopet spomnil, da nima tobaka,
2616 11|              žganja, in zazdelo se mu je, da mu je sam Bog poslal
2617 11|               zazdelo se mu je, da mu je sam Bog poslal to tolažbo.
2618 11|             še pogrešila ne bo, za me je pa tolika dobrota. In čim
2619 11|          tolika dobrota. In čim dalje je mislil, tem jasneje mu je
2620 11|             je mislil, tem jasneje mu je bilo, da najdenega ne more
2621 11|       najdenega ne more vrniti. Tedaj je prišla Anica v sobo. Njemu
2622 11|         prišla Anica v sobo. Njemu pa je šinila nova misel skozi
2623 11|          misel skozi glavo. ~"Anica," je rekel, "nekaj bi prosil!" ~"
2624 11|           prosil!" ~"Kaj pa bi radi?" je vprašala Anica. ~Starec
2625 11|               vprašala Anica. ~Starec je nekaj hipov molčal, kakor
2626 11|              bi začel. ~"Le povejte," je prigovarjala Anica. ~"Tako
2627 11|            prigovarjala Anica. ~"Tako je," je začel tedaj Luka, "
2628 11|       prigovarjala Anica. ~"Tako je," je začel tedaj Luka, "revež
2629 11|            tedaj Luka, "revež sem. Pa je že tako, da včasih Bog revežev
2630 11|                Nikoli jih ne pozabi!" je pripomnila Anica. ~"Res
2631 11|               pripomnila Anica. ~"Res je," je prikimal z glavo Luka, "
2632 11|          pripomnila Anica. ~"Res je," je prikimal z glavo Luka, "
2633 11|               ne zapusti, ne. In tako je prišlo, glejte," je hitel
2634 11|              tako je prišlo, glejte," je hitel nato k zadevi, "da
2635 11|      priboljšek za praznike." Pri tem je izvlekel desetak in ga nudil
2636 11|           malem dajali." ~"Zakaj ne," je dejala Anica, "kar dajte." ~"
2637 11|          prosim, ne pravite nikomur!" je prosil Luka. ~"Zakaj bi
2638 11|            Luka. ~"Zakaj bi pravila?" je odvrnila Anica in spravila
2639 11|          spravila desetak. Luki pa se je zazdelo, da bi bilo dobro,
2640 11|              bila radovedna, odkod mu je denar, ni rekel nobene.
2641 11|          rekel nobene. Čez nekaj časa je vstal in zlezel raz peč
2642 11|             ni mogel prikriti. Prišla je Neža in se ozrla nanj in
2643 11|           ozrla nanj in nekako zlobno je pripomnila: ~"Ti je pa le
2644 11|            zlobno je pripomnila: ~"Ti je pa le peč postala prevroča." ~"
2645 11|               postala prevroča." ~"Mi je, mi," je odvrnil živahno
2646 11|              prevroča." ~"Mi je, mi," je odvrnil živahno in jo motril
2647 11|           brezskrbnostjo. In sedaj se je zgodilo, da se je vznemirila
2648 11|            sedaj se je zgodilo, da se je vznemirila ona. In Luka
2649 11|               vznemirila ona. In Luka je opazil, da je odšla v sobo
2650 11|            ona. In Luka je opazil, da je odšla v sobo in se nato
2651 11|               nobene. ~Proti poldnevu je bilo posijalo solnce. Anica
2652 11|             posijalo solnce. Anica se je bila pomudila v svoji sobi.
2653 11|          svoji sobi. Nekaka radost jo je napolnjevala, da sama ni
2654 11|              vedela zakaj. Pospravila je bila sebi in pogledala pri
2655 11|               so bila priprta, v sobi je bilo v neredu. Anica je
2656 11|               je bilo v neredu. Anica je otvorila okna, napravila
2657 11|               sobe. Toda ravno to, da je prenesla in pospravila neljubi
2658 11|      pospravila neljubi ženi sobo, jo je navdalo z zadoščenjem. Čutila
2659 11|         navdalo z zadoščenjem. Čutila je, da se je nekako premagala,
2660 11|         zadoščenjem. Čutila je, da se je nekako premagala, in veselo
2661 11|               premagala, in veselo se je lotila nato šivanja. In
2662 11|               nato šivanja. In šivala je za bodočega gospodarja na
2663 11|           bile njene misli, hrepenela je po oni uri in se je bala.
2664 11|         hrepenela je po oni uri in se je bala. In je bila srečna,
2665 11|             oni uri in se je bala. In je bila srečna, in lica so
2666 11|           lica so ji rdela. ~Tedaj se je pretrgala zunaj megla in
2667 11|              pretrgala zunaj megla in je posijalo solnce. Poldne
2668 11|               posijalo solnce. Poldne je prešlo, tašče in Jurija
2669 11|             še ni bilo nazaj. Zato se je začela polaščati Anice nekaka
2670 11|         nekaka nestrpnost. Skrbeti jo je začelo zaradi Jurija. Zunaj
2671 11|           začelo zaradi Jurija. Zunaj je namreč začel vleči hud sever.
2672 11|           začel vleči hud sever. Tako je popoldne prešla vsa dobra
2673 11|           dobra volja Anici. Začutila je tudi, da jo hoče boleti
2674 11|         včasih stemni pred očmi. Zato je pustila delo in legla. V
2675 11|          pustila delo in legla. V tem je zaspala. ~Zbudila se je
2676 11|               je zaspala. ~Zbudila se je stoprav, ko se je mračilo,
2677 11|          Zbudila se je stoprav, ko se je mračilo, in zaslišala od
2678 11|        vikanje vsevprek. Popravila si je lase in hitela doli. Našla
2679 11|            lase in hitela doli. Našla je v sobi, odkoder je prihajal
2680 11|              Našla je v sobi, odkoder je prihajal šum, Katro, Jurija,
2681 11|              Tomaža in Nežo; za pečjo je drhtel Luka. Vseh oči je
2682 11|              je drhtel Luka. Vseh oči je začutila Anica na sebi.
2683 11|               V naslednjem hipu pa se je Katra že obrnila k Neži
2684 11|         pometala v moji sobi?" ~"Ne!" je dejala Neža, "zdi se mi,
2685 11|           dejala Neža, "zdi se mi, da je gospodinja." ~"Da, jaz sem,
2686 11|                   Da, jaz sem, kaj pa je?" je vprašala Anica, in
2687 11|              Da, jaz sem, kaj pa je?" je vprašala Anica, in težka
2688 11|            Anica, in težka slutnja ji je legla na srce. ~"Ti?" je
2689 11|              je legla na srce. ~"Ti?" je pogledala z jasno izraženo
2690 11|              sta šla za njo. Anica pa je ostala ko prikovana na mesto.
2691 11|          prikovana na mesto. Za pečjo je dušil Luko kašelj, na klopi
2692 11|              kašelj, na klopi ob mizi je sedel Juri in nekako brezizrazno
2693 11|               bulil pred se. ~"Kaj pa je?" je vprašala Anica in stopila
2694 11|          bulil pred se. ~"Kaj pa je?" je vprašala Anica in stopila
2695 11|              stopila k njemu. Dvignil je glavo, in Anica je ovohala,
2696 11|            Dvignil je glavo, in Anica je ovohala, da diši iz njega
2697 11|              in tobak. Čez obličje mu je šinilo ko utrujenost in
2698 11|     utrujenost in nestrpnost. ~"Nič," je dejal, "materi je izginilo
2699 11|               Nič," je dejal, "materi je izginilo trideset goldinarjev." ~
2700 11|               goldinarjev." ~Anica se je komaj še ujela za mizo,
2701 11|              ni omahnila. Zdelo se ji je, da je nekdo silovito zamahnil
2702 11|          omahnila. Zdelo se ji je, da je nekdo silovito zamahnil
2703 11|           srcu. S tresočimi rokami se je držala za rob mize. Niti
2704 11|            mogla izpregovoriti, ko se je Juri dvignil in odšel. "
2705 11|               Za tatico me imajo," ji je tolklo po glavi, in brezmejen
2706 11|          glavi, in brezmejen strah se je je loteval. In tedaj je
2707 11|              in brezmejen strah se je je loteval. In tedaj je zaslišala
2708 11|               je je loteval. In tedaj je zaslišala Lukov šepetajoči
2709 11|     šepetajoči glas. Kakor skozi mrak je slišala: ~"Ne izdajte me,
2710 11|              voljo. Našel sem, Bog mi je priča, da nisem vzel!" ~
2711 11|             nisem vzel!" ~Zdelo se ji je, da ga mora nekaj vprašati.
2712 11|               so zaškripala vrata, in je prišla Neža z lučjo. Anica
2713 11|            prišla Neža z lučjo. Anica je planila iz sobe in tekla
2714 12|             Tatica~S tresočimi rokami je poiskala predalček, kjer
2715 12|              poiskala predalček, kjer je hranila spomine na mater
2716 12|             spomine na mater in kamor je bila spravila zjutraj desetak,
2717 12|             zjutraj desetak, ki ga ji je bil dal Luka, da mu ga shrani.
2718 12|               da mu ga shrani. Vse to je delala pod vtisom, da ne
2719 12|              izročiti takoj Luki. Ali je Luka denar ukradel ali kdo
2720 12|            mogla premišljati, dasi ji je zvenel starčev proseči glas
2721 12|            našel sem! Toda te glasove je prevpila njena lastna bolest,
2722 12|             lastna bolest, udarec, ki je bil nekdo zamahnil proti
2723 12|                in s stisnjenimi zobmi je drhtela: "Za tatico me imajo!"
2724 12|           imajo!" V tej razburjenosti je bila premetala vso skrinjo
2725 12|           temi ne najde ničesar. Nato je prižgala luč. Kmalu je našla
2726 12|           Nato je prižgala luč. Kmalu je našla denar in si ga vdela
2727 12|               vdela v nedra. Odhitela je v kuhinjo. Našla je Marjanico
2728 12|          Odhitela je v kuhinjo. Našla je Marjanico samo. Nato je
2729 12|               je Marjanico samo. Nato je planila v sobo in srečala
2730 12|        kličočo posle k večerji. Anica je vstopila, se ozrla na peč.
2731 12|               bilo več za pečjo. Nato je odhitela zopet v kuhinjo,
2732 12|                In nekaj hipov pozneje je prišla Katra, in Anica je
2733 12|             je prišla Katra, in Anica je uvidela, da nocoj Luke najbrže
2734 12|              bo več, in nevolje se ji je zbiralo nadenj. Toda venomer
2735 12|               nadenj. Toda venomer ji je šumelo po ušesih: ne izdajte
2736 12|           ušesih: ne izdajte me! ~Šla je z drugimi k večerji. V sobo
2737 12|             drugimi k večerji. V sobo je bil prišel tudi Juri in
2738 12|           Jedel pa ni. Anici nasproti je sedela tašča, in njej ob
2739 12|             ob strani Tomaž. Ob Anici je ždela Jerica in s težavo
2740 12|               spretnejši in srečnejši je bil Anže na drugem robu
2741 12|            drugi pa so pravili, da jo je svoj čas užalil Tomaž, češ,
2742 12|            cmoka z ustnicami. ~V sobi je bilo tiho. Tudi v slast,
2743 12|             tiho. Tudi v slast, kakor je bilo videti, ni šla jed
2744 12|            razun Anžetu. Hipoma pa se je zgodilo nekaj, česar ni
2745 12|            nihče pričakoval. Tomaž se je naenkrat zasmejal. Anica
2746 12|           naenkrat zasmejal. Anica se je ozrla vanj in opazila, da
2747 12|               naravnost vanjo. Nehote je povesila oči. ~"Kaj se smeješ?"
2748 12|       povesila oči. ~"Kaj se smeješ?" je vprašala Katra. ~"Tako,"
2749 12|           vprašala Katra. ~"Tako," se je smejal dalje Tomaž in odložil
2750 12|            odložil žlico. Anici pa se je zdelo, ko da gledajo sedaj
2751 12|          sedaj vsi na njo. Zadrega ji je začela gnati kri v glavo.
2752 12|           gnati kri v glavo. Tedaj pa je slišala, da je nekdo vrgel
2753 12|               Tedaj pa je slišala, da je nekdo vrgel žlico ob mizo.
2754 12|              žlico ob mizo. Pogledala je kvišku. Vse, kar je opazila
2755 12|         Pogledala je kvišku. Vse, kar je opazila v prvem hipu, je
2756 12|              je opazila v prvem hipu, je bilo dvoje zlobnih, drobnih
2757 12|         uprtih naravnost vanjo. Anica je zatrepetala; tolike sovražnosti,
2758 12|           nobenih očeh. Kakor omočena je strmela Anica tašči v obraz,
2759 12|          prezirljive zlobe. Hipoma pa je tašča odprla usta in rekla: ~"
2760 12|           hoče delati iz mene!" Tašča je udarila z roko po mizi,
2761 12|             roko po mizi, Tomaž pa se je zasmejal znova. Anica je
2762 12|              je zasmejal znova. Anica je pogledala krog mize po obrazih.
2763 12|            krog mize po obrazih. Neža je strmela pred se, Šime je
2764 12|              je strmela pred se, Šime je hlinil veliko lakoto, Anže
2765 12|            hlinil veliko lakoto, Anže je nekam nezaupno motril Katro.
2766 12|               motril Katro. Jerico pa je slišala Anica šepetati:
2767 12|              Onstran mize na klopi pa je bil dvignil Juri glavo in
2768 12|            čaka. "Kaj imajo z menoj?" je pomislila Anica, ozrla se
2769 12|             Tomaža. ~"I, skrijte no!" je zaklical zdaj Tomaž. Katra
2770 12|         zaklical zdaj Tomaž. Katra pa je planila kvišku. ~"Kaj naj
2771 12|                  Kaj naj skrijem?" si je mislila Anica, in rdečica
2772 12|             rdečica sramežljivosti ji je zalila obraz. Segla si je
2773 12|             je zalila obraz. Segla si je čez nedra in otipala bankovec,
2774 12|               otipala bankovec, ki ji je gledal izpod obleke. Prvi
2775 12|          izpod obleke. Prvi hip se ji je zazdelo, da se mora pogrezniti,
2776 12|              ali že v naslednjem hipu je začutila silovito odporno
2777 12|        silovito odporno silo. Planila je kvišku in stopila tik pred
2778 12|              jasnim, žalostnim glasom je rekla: ~"Jaz nisem vzela!" ~
2779 12|               nisem vzela!" ~Tašča se je po sili nasmejala in se
2780 12|              dekli in rekla: ~"Ali ji je kdo kaj rekel?" In nato
2781 12|            kdo kaj rekel?" In nato se je obrnila k Anici: ~"Saj si
2782 12|           Zato pa ne zapiram!" ~Anici je udaril vzduh po žganju v
2783 12|             žganju v obraz, obenem jo je palil prezirljivi pogled
2784 12|       dotaknem se ne vašega denarja!" je jecala. Tedaj se je Katra
2785 12|         denarja!" je jecala. Tedaj se je Katra zasmejala. ~Anica
2786 12|               Katra zasmejala. ~Anica je izgubila zavednost misli.
2787 12|              misli. Brezmejna jeza jo je napolnila do te žene, ki
2788 12|        napolnila do te žene, ki se ji je rogala. ~"Spat pojdite,
2789 12|             pojdite, saj ste pijani!" je viknila. V hipu se je tašči
2790 12|                 je viknila. V hipu se je tašči zresnilo lice, porogljivosti
2791 12|          zresnilo lice, porogljivosti je sledilo v obrazu sovraštvo. ~"
2792 12|             obrazu sovraštvo. ~"Kaj?" je zahropla, "to meni v obraz,
2793 12|             ti, tatica!" ~"Tu imate!" je viknila zdajci Anica vsa
2794 12|               taščo po licu. Zdelo se je, ko da je Katra prvi hip
2795 12|              licu. Zdelo se je, ko da je Katra prvi hip odrevenela,
2796 12|          odrevenela, v na slednjem pa je kriknila divje, in Anica
2797 12|              kriknila divje, in Anica je pričakovala, da se ženska
2798 12|          ženska vrže na njo. Tedaj pa je začutila, da je nekdo položil
2799 12|              Tedaj pa je začutila, da je nekdo položil roko na njeno
2800 12|              njeno ramo, medtem ko jo je druga roka prijela za komolec,
2801 12|             prijela za komolec, in da je ta roka trda. ~"Pusti,"
2802 12|               ta roka trda. ~"Pusti," je kriknila Anica in se obrnila.
2803 12|              in se obrnila. Toda roka je ni izpustila. Za Anico je
2804 12|             je ni izpustila. Za Anico je stal Juri in jo stiskal
2805 12|              oči so bile jezne, sopel je burno, in žila po sredi
2806 12|              žila po sredi čela se mu je bila napela. ~"Ti?" se je
2807 12|             je bila napela. ~"Ti?" se je izvilo pol plašno, pol porogljivo
2808 12|              Anici iz grla. ~"Pojdi!" je velel mož trdo. V tem hipu
2809 12|            velel mož trdo. V tem hipu je zatulila v divjem joku tašča
2810 12|              obraz in sedla tja, kjer je sedel malo preje Juri. ~"
2811 12|              preje Juri. ~"Podiš me?" je zaječala Anica. S silovito
2812 12|            Anica. S silovito močjo se je otresla moževe roke in planila
2813 12|                nekaj ostudnega, se ji je zdelo, da se je zgodilo.
2814 12|      ostudnega, se ji je zdelo, da se je zgodilo. Odvihrala je gori
2815 12|              se je zgodilo. Odvihrala je gori v sobo. Mej prsti je
2816 12|             je gori v sobo. Mej prsti je občutila nekaj zmečkanega.
2817 12|        občutila nekaj zmečkanega. Bil je usodni bankovec. Vrgla ga
2818 12|             usodni bankovec. Vrgla ga je od sebe, kot grdo nečedno
2819 12|              žival, krastačo. Nato se je začela oblačiti praznično,
2820 12|            spomine v malo ruto. Potem je čutila, da jo boli in duši,
2821 12|                da jo boli in duši, in je vzdihovala: "Spodil me je,
2822 12|             je vzdihovala: "Spodil me je, spodil me je!" In silno
2823 12|               Spodil me je, spodil me je!" In silno jo je žgalo mesto,
2824 12|            spodil me je!" In silno jo je žgalo mesto, kjer jo je
2825 12|               je žgalo mesto, kjer jo je bil prijel mož. "Saj grem,
2826 12|            mož. "Saj grem, saj grem!" je ihtela brez solz, vstala
2827 12|               odšla proti vratom. Tam je obstala, se vrnila in pobrala
2828 12|             proč vržen denar. In nato je dvignila oči in je opazila
2829 12|               nato je dvignila oči in je opazila pogled vsevidnega
2830 12|       vsevidnega očesa. ~"Saj moram!" je zaihtela in se odtrgala
2831 12|                V naslednjih trenotkih je šinila skozi vežo v mrzlo,
2832 12|               zvezdnato noč. Komaj pa je bila storila par korakov,
2833 12|            storila par korakov, se ji je zazdelo, da se mora vrniti.
2834 12|               se mora vrniti. Obstala je in poslušala. Sprva je slišala
2835 12|        Obstala je in poslušala. Sprva je slišala samo šum viharja
2836 12|               lastnega srca. Potem pa je zaslišala tulenje taščino.
2837 12|          tulenje taščino. Čisto jasno je razumela: ~"O, to bo plačala
2838 12|          nemarna tatica!" ~Prav tedaj je nekdo stopil na prag. Bil
2839 12|             nekdo stopil na prag. Bil je Juri. Prihajalo mu je slabo
2840 12|             Bil je Juri. Prihajalo mu je slabo v sobi. Oprijemaje
2841 12|             sobi. Oprijemaje se sten, je bil prilezel na prag. ~Zdelo
2842 12|        prilezel na prag. ~Zdelo se mu je, da čuje znan glas od nekod. ~"
2843 13|       POGLAVJE~Anica izprevidi, da se je prenaglila, in izve nekaj
2844 13|            novega~Tiha, zvezdnata noč je objela Anico. Hitela je
2845 13|               je objela Anico. Hitela je po znani poti navzdol. Visoko
2846 13|         Visoko gori nad Pečjo v gozdu je šumel veter, tu doli je
2847 13|               je šumel veter, tu doli je bilo mirno, in samo šumenje
2848 13|                in samo šumenje potoka je vznemirjalo nočni mir. Pošastno
2849 13|    vznemirjalo nočni mir. Pošastno se je belila iz teme cesta. Anica
2850 13|           belila iz teme cesta. Anica je dospela doli do mostiča
2851 13|      zapuščenega mlina. Zazdelo se ji je bilo, da gre nekdo za njo.
2852 13|             nekdo za njo. Prisluhnila je. Vse je bilo tiho, nihče
2853 13|              njo. Prisluhnila je. Vse je bilo tiho, nihče ni hitel
2854 13|          nihče ni hitel za njo. Naglo je krenila Anica nato preko
2855 13|             nato preko mostiča. Tu pa je zopet postala in ni vedela,
2856 13|              ali v trg. Stoprav sedaj je spoznala deloma svoj siten
2857 13|                samo nazaj na Peč ne!" je mislila. Še živo je čutila
2858 13|              ne!" je mislila. Še živo je čutila pritisk moževe roke,
2859 13|              moževe roke, in obraz ji je žarel ljutosti, ob misli,
2860 13|            obdolžili tatvine in da jo je mož, mesto da brani njeno
2861 13|               iz sobe. In v novi boli je zakrilila in zalomila z
2862 13|             mi storil!" ~V hipu pa jo je navdala neke vrste tolažba.
2863 13|                Sladkost maščevanja jo je prevzela, pri misli, da
2864 13|               lika skrb, ko opazi, da je odšla. "Morda je že opazil
2865 13|            opazi, da je odšla. "Morda je že opazil in prihiti za
2866 13|          opazil in prihiti za menoj," je mislila in nehote se je
2867 13|               je mislila in nehote se je obrnila po cesti proti trgu
2868 13|              korakati. Kljub temu, da je bila noč temna, in je peljala
2869 13|              da je bila noč temna, in je peljala pot po ozki, nepriljudni
2870 13|               mrzli nočni zrak, ki ji je hladil razvneto čelo, in
2871 13|            razvneto čelo, in polagoma je začela mirneje razmišljati. ~"
2872 13|          razmišljati. ~"Vrnem se ne," je mislila, "v službo pa tudi
2873 13|              morem taka." In zopet se je spomnila tega svojega obupnega
2874 13|             tega. ~"Ne vrnem se, ne," je ihtela pred se, "bo že Bog
2875 13|             že Bog pomagal." Tedaj se je domislila neke prijateljice,
2876 13|              neke prijateljice, ki se je bila pred par leti poročila
2877 13|        poročila nekam v trg. Sklenila je, da se obrne k nji, in kaj
2878 13|              to razmisli jutri. Nocoj je edino potrebno, da pride
2879 13|       potrebno, da pride v trg. Anica je začela hiteti. Noč nad njo
2880 13|            začela hiteti. Noč nad njo je začela giniti, izšel je
2881 13|               je začela giniti, izšel je mesec. Nekaj hipov pozneje
2882 13|            mesec. Nekaj hipov pozneje je zavila Anica mimo ovinka
2883 13|                Nekaka brezskrbnost se je je polastila. Segla si je
2884 13|             Nekaka brezskrbnost se je je polastila. Segla si je v
2885 13|             je je polastila. Segla si je v nedra, in ker sprva ni
2886 13|            takoj otipala bankovca, jo je prevzel velik strah, pri
2887 13|            velik strah, pri misli, da je sedaj popolnoma brez denarja.
2888 13|       popolnoma brez denarja. Obstala je na cesti. Od severa sem
2889 13|               cesti. Od severa sem jo je zadel močen sunek vetra
2890 13|               ostrega peska. Krčevito je iskala po nedrih in končno
2891 13|          bankovec. ~Silen kamen se ji je odvalil od srca in z vztrajnostjo
2892 13|             srca in z vztrajnostjo se je borila proti ostri burji
2893 13|          ostri burji po cesti. Hitela je, boječa se, da bi luči pogasnila
2894 13|               po gorkem prenočišču jo je vse bolj napolnjevala. Čutila
2895 13|             bolj napolnjevala. Čutila je obenem, da jo žeja in da
2896 13|              obenem, da jo žeja in da je trudna. Ti občutki so vplivali
2897 13|              vplivali na njo tako, da je začasno ginila bolest iz
2898 13|             bolest iz njene duše. Pač je čutila še vse, kar se je
2899 13|              je čutila še vse, kar se je bilo zgodilo, še prav živo,
2900 13|            prav živo, ali zdelo se ji je obenem, da leži mej sedaj
2901 13|             ni zgodilo nocoj. In tako je dospela v trg. Minile sta
2902 13|          trudnost in skrb, zato pa se je oglasil razum v nji, in
2903 13|              v nji, in prvič nocoj si je zastavila vprašanje: "Ali
2904 13|           delala prav? Moža zapustiti je greh!" S temi očitki v srcu
2905 13|           greh!" S temi očitki v srcu je šla po trgu in obstala pred
2906 13|         stežaj odprta, in sunek vetra je bušil Anici z dvorišča nasproti.
2907 13|            dvorišča nasproti. Stopila je na levo in videla, da je
2908 13|              je na levo in videla, da je v kuhinji. Dremajoča ženska
2909 13|             kuhinji. Dremajoča ženska je sedela ob ognjišču in se
2910 13|             mogla ostati tu čez noč?" je vprašala Anica. ~"Kako pa,
2911 13|          Anica. ~"Kako pa, da boste," je odvrnila ženica, "kar na
2912 13|            ono stran v mizat stopite, je zakurjeno, in pivcev takih
2913 13|         pivcev takih ni." ~In žena ji je pokazala vrata, kjer naj
2914 13|                kjer naj vstopi. Anica je pritisnila za kljuko in
2915 13|              več miz; pri eni teh miz je sedelo troje mož in kvartalo. ~"
2916 13|             kvartalo. ~"Dober večer," je pozdravila Anica, možje
2917 13|               Šele ko so doigrali, in je bila Anica sedla, in sicer
2918 13|               in sicer blizu peči, se je dvignil eden mož in prišel
2919 13|              mož in prišel k nji. Bil je gostilničar Kranjc, poznan
2920 13|       hudomušnosti. Dasi že prileten, je vendar z dokaj prijaznimi
2921 13|             mogla prenočiti pri vas?" je vprašala Anica. ~"Bomo že
2922 13|       napravili, da bo prav. Kaj pa," je govoril s prijaznim nasmehom, "
2923 13|           Malo kuhanega vina!" ~"Da," je dejala kratko Anica. ~"Za
2924 13|               bi se tudi kaj dobilo," je pripomnil Kranjc in odšel
2925 13|            kuhinjo. ~Eden igravcev pa je vprašal Anico: ~"Ste od
2926 13|             od daleč, kaj?" ~"O, ne!" je odvrnila kratko. ~"Pa kar
2927 13|               hodite?" ~"Da!" ~"Aha," je umoval mož, "pa daleč, kaj!
2928 13|              V mesto?" ~"Ne!" ~"Aha," je potiskal zastajajoči voz
2929 13|                dasi ni snega." ~"Da," je odvrnila Anica. Tedaj se
2930 13|              odvrnila Anica. Tedaj se je vrnil Kranjc. ~"Malo okisanih
2931 13|                  Malo okisanih jetric je še," je dejal, "če se vam
2932 13|               okisanih jetric je še," je dejal, "če se vam ne ustavljajo."
2933 13|              ne ustavljajo." Anici se je oglasila lakota. ~"Pa mi
2934 13|               lakota. ~"Pa mi dajte," je rekla, in krčmar je spet
2935 13|           dajte," je rekla, in krčmar je spet odšel in se vrnil z
2936 13|            možema. ~"Še eno, naj bo," je bodril in mešal kvarte. ~
2937 13|    obotavljanju vdala pod pogojem, da je to zadnja igra. Anica pa
2938 13|              to zadnja igra. Anica pa je ulomila kruha, napravila
2939 13|               veži trdi koraki, nekdo je naročal v kuhinjo vina.
2940 13|         naročal v kuhinjo vina. Anici je omahnila roka, katero je
2941 13|              je omahnila roka, katero je bila prinesla na ustnice.
2942 13|         prinesla na ustnice. Spoznala je bila ta glas. Slišala je
2943 13|              je bila ta glas. Slišala je pripomniti Kranjca: ~"Aha,
2944 13|            Kranjca: ~"Aha, naš voznik je že doma." ~V istem hipu
2945 13|             se odprla vrata, in Anica je hipno pogledala in spoznala
2946 13|              spoznala Lipeta. Toda on je najbrže ni opazil. Stopil
2947 13|             najbrže ni opazil. Stopil je k igravcem, pozdravil. ~"
2948 13|              pozdravil. ~"Si prišel?" je dejal krčmar. ~"Sem!" je
2949 13|              je dejal krčmar. ~"Sem!" je odvrnil fant in vlekel iz
2950 13|               Poglejte, se mi zdi, da je prav." ~"Ali ti je kobila
2951 13|            zdi, da je prav." ~"Ali ti je kobila kaj nagajala?" je
2952 13|              je kobila kaj nagajala?" je vprašal krčmar. ~"Ni bilo
2953 13|              pred eno uro doma, pa se je oni presneti Kramar opil,
2954 13|         klanec." ~"Kaj, Kramar pije?" je vprašal eden mož ~"Eh,"
2955 13|               vprašal eden mož ~"Eh," je odvrnil Lipe, "je že tako.
2956 13|                Eh," je odvrnil Lipe, "je že tako. Pravijo, da gre
2957 13|               šlo vse v nič." ~Krčmar je pregledoval račune. ~"Z
2958 13|               menda prav ne ujemata," je zopet pripomnil Lipe. Tedaj
2959 13|             na Anico, in tudi Lipe jo je opazil. V hipu se mu je
2960 13|               je opazil. V hipu se mu je lice zresnilo in z naglo
2961 13|        zresnilo in z naglo kretnjo se je sklonil nad krčmarja. ~"
2962 13|           sklonil nad krčmarja. ~"Ali je v redu?" ~"Bo," je dejal
2963 13|                Ali je v redu?" ~"Bo," je dejal Kranjc, "kaj pa Ocvirek?" ~"
2964 13|           Kranjc, "kaj pa Ocvirek?" ~"Je že v redu," je dejal z dokaj
2965 13|            Ocvirek?" ~"Je že v redu," je dejal z dokaj trdim glasom
2966 13|               glasom Lipe, "zmotil se je bil, pa je terjal dvakrat.
2967 13|           Lipe, "zmotil se je bil, pa je terjal dvakrat. Je že vse
2968 13|            bil, pa je terjal dvakrat. Je že vse plačano." ~"Mislim
2969 13|               plačano." ~"Mislim da!" je dejal Kranjc. ~Ta hip je
2970 13|              je dejal Kranjc. ~Ta hip je prinesla ženica iz kuhinje
2971 13|               peči postavi, Katrica," je dejal Lipe in proti možem
2972 13|         pripomnil: ~"Tam sedi ena, ki je sama. Ji bom pa jaz malo
2973 13|             druževal." ~"Malo, malo," je pripomnil mož, "ni ena prezgovornih."
2974 13|            ena prezgovornih." Lipe pa je v resnici stopil k Anici
2975 13|             Si konje in voz spravil?" je vprašal krčmar. ~"Vse,"
2976 13|               vprašal krčmar. ~"Vse," je odvrnil Lipe. ~"Dobro,"
2977 13|               odvrnil Lipe. ~"Dobro," je odgovoril Kranjc. "Kaj,
2978 13|              bom dal, ker že sedimo," je bodril krčmar. ~"Saj lahko,
2979 13|              obral!" ~Toda mož, ki se je branil, si je vendarle dal
2980 13|              mož, ki se je branil, si je vendarle dal vsiliti kvarte
2981 13|               in začel mešati. ~Anica je prinesla vroče vino na ustnice
2982 13|               slastjo, zlasti še, ker je bila v veliki zadregi. Lipe
2983 13|               veliki zadregi. Lipe se je nagnil čez mizo in dejal
2984 13|             in dejal šepetaje: ~"Kako je to, da ste tukaj?" Lahka
2985 13|             da ste tukaj?" Lahka skrb je donela iz njegovih besed.
2986 13|              iz njegovih besed. Anica je bila Lipetu zelo hvaležna,
2987 13|              Lipetu zelo hvaležna, da je bil prikril svoje znanje
2988 13|           znanje z njo. Istotako tiho je zašepetala: ~"Ušla sem!" ~
2989 13|        zašepetala: ~"Ušla sem!" ~Lipe je začuden pogledal. Ker pa
2990 13|            Ker pa so igralci molčali, je začel govoriti precej glasno: ~"
2991 13|            Delo, kakor se tiče, in če je človek zdrav, pa brez skrbi,
2992 13|          človek zdrav, pa brez skrbi, je vse dobro!" ~Možje igravci
2993 13|       podjetnosti Lipetovi, in Kranjc je že tuhtal zopet eno onih,
2994 13|            katerih so pravili, da jih je bil v mlajših letih poln.
2995 13|            mlajših letih poln. Ker ga je pa skrbel pagat, je molčal.
2996 13|            Ker ga je pa skrbel pagat, je molčal. Nekaj hipov za tem
2997 13|         igravci nekaj sprli, in Anica je našla priliko, da je pojasnila
2998 13|            Anica je našla priliko, da je pojasnila Lipetu, kaj se
2999 13|              pojasnila Lipetu, kaj se je bilo zgodilo. Njemu pa je
3000 13|             je bilo zgodilo. Njemu pa je igralo na resnem licu toliko